Kako se EU bori proti kibernetski kriminaliteti
Kibernetska kriminaliteta povzroča velike stroške družbi, podjetjem in posameznikom. EU si zato prizadeva za boj proti kriminalnim dejavnostim in podporo žrtvam.
Kibernetska kriminaliteta v EU
Kibernetski napadi in kibernetska kriminaliteta postajajo po vsej Evropi vse pogostejši in vse bolj sofisticirani. Ta trend naj bi se še povečal, ko se bo povečalo število povezanih gospodinjstev in naprav. V EU je delež gospodinjstev z dostopom do interneta leta 2024 znašal 94 %, kar je več kot leta 2014, ko je znašal približno 80 %. Leta 2024 je 71 % posameznikov v EU, starih od 16 do 74 let uporabljalo naprave, priključene na internet.
Kibernetska kriminaliteta se nanaša na kriminalne dejavnosti, ki se izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih omrežij in informacijskih sistemov. Ima različne oblike. Storilci kaznivih dejanj lahko na primer:
- pridobijo nadzor nad osebnimi napravami z uporabo zlonamerne programske opreme
- z namenom spletne goljufije ukradejo osebne podatke in intelektualno lastnino ali z njimi manipulirajo
- uporabijo splet in platforme družbenih medijev za razširjanje nezakonitih vsebin
- uporabijo „temno omrežje“ za prodajo nedovoljenega blaga in storitve hekanja
Nekatere oblike kibernetske kriminalitete, kot je spolno izkoriščanje otrok na spletu, žrtvam resno škodujejo.
Ukrepi EU proti kibernetski kriminaliteti
EU si prizadeva za boj proti spletnim kriminalnim dejavnostim in krepitev spletne varnosti po vsej Evropi. Cilj ukrepov je:
okrepiti preprečevanje, preiskovanje in pregon kibernetske kriminalitete, vključno s spolnim izkoriščanjem otrok
sodelovati z industrijskimi partnerji za opolnomočenje in zaščito državljanov in državljank na spletu
okrepiti zmogljivosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter sodstva
S temi prizadevanji želi EU ustvariti varnejše in odpornejše digitalno okolje za vse.
- Boj EU proti organiziranemu kriminalu
- Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (Europol)
- Direktiva EU o napadih na informacijske sisteme (Uradni list EU)
Preprečevanje in preiskovanje kibernetske kriminalitete
V EU ima ključno vlogo pri preprečevanju in preiskovanju dejavnosti kibernetske kriminalitete več pomembnih centrov:
- Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti, specializirana agencija, ki jo je ustanovil Europol in ki pomaga državam EU pri preiskovanju spletnih kaznivih dejanj in razbijanju kriminalnih mrež
- Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) je varnostna pobuda, ki jo vodijo države članice, da bi opredelile in obravnavale grožnje, ki jih predstavlja mednarodni organizirani kriminal. Ena od njenih prednostnih nalog je preprečevanje kibernetskih napadov.
Varnost otrok na spletu
EU je leta 2021 sprejela zakonodajo o začasnih ukrepih, ki ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, kot so spletna e-pošta in storitve sporočanja, omogočajo, da še naprej odkrivajo, odpravljajo in prijavljajo spolne zlorabe otrok na spletu, vključno s preprečevanjem pridobivanja otrok za spolne namene (angl. grooming), dokler ne začne veljati stalna zakonodaja. Ti ukrepi so začeli veljati avgusta 2021 in prenehali veljati leta 2024. EU je aprila 2024 ukrepe podaljšala do aprila 2026.
Evropska komisija je maja 2022 predlagala novo zakonodajo za boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok na spletu. Svet trenutno razpravlja o novih pravilih.
- Svet dokončno odobril podaljšanje ukrepa za zaščito otrok pred spolnimi zlorabami (sporočilo za javnost, 29. april 2024)
- Spolne zlorabe otrok (Evropska komisija)
Goljufije, povezane z negotovinskim plačevanjem
Goljufije in ponarejanje v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi resno ogrožajo varnost EU in so pomemben vir dohodka za organizirani kriminal. Poleg tega tovrstne goljufije vplivajo na zaupanje potrošnikov v varnost digitalnih tehnologij.
Aprila 2019 je EU sprejela pravila za boj proti goljufijam pri negotovinskem plačevanju.
Pravosodje in kazenski pregon
Pravila in politike EU obravnavajo tudi druge vidike pravosodja in kazenskega pregona v boju proti kibernetski kriminaliteti in kriminalu na splošno, kot so dostop do elektronskih dokazov, šifriranje in hramba podatkov.
Dostop do elektronskih dokazov
Storilci kaznivih dejanj izkoriščajo digitalno tehnologijo za svoje ravnanje in prikrivanje nezakonitih dejavnosti. Organi kazenskega pregona in pravosodni organi se zato v kazenskih preiskavah in pri pregonu vse bolj zanašajo na elektronske dokaze, kot so telefonska sporočila, elektronska pošta ali aplikacije za pošiljanje sporočil.
Zato EU pripravlja nova pravila, ki bodo olajšala in pospešila čezmejni dostop do elektronskih dokazov.
Šifriranje
EU si prizadeva za dejavno razpravo s tehnološkim sektorjem, da bi našli pravo ravnovesje med zagotavljanjem nadaljnje uporabe močne šifrirne tehnologije ter enakega izvajanja pooblastil organov kazenskega pregona in sodstva na spletu kot drugje.
Svet je decembra 2020 sprejel resolucijo o šifriranju, v kateri je poudaril potrebo tako po varnosti s pomočjo šifriranja kot po varnosti kljub šifriranju.
Hramba podatkov
Dandanes je za učinkovit boj proti kriminalu pomembno, da ponudniki storitev hranijo nekatere podatke, ki jih je mogoče razkriti pod določenimi strogimi pogoji za namene boja proti kriminalu. Vendar se s hrambo podatkov lahko kršijo temeljne pravice posameznikov, predvsem pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Svet je sprejel sklepe v zvezi s hrambo podatkov o elektronskih komunikacijah za namene boja proti kriminalu. Svet je Komisijo zadolžil, naj v sklopu celovite študije o možnih rešitvah za hrambo podatkov zbere podrobnejše informacije in organizira ciljno usmerjena posvetovanja, pri čemer naj razmisli tudi o morebitni zakonodajni pobudi.
Glej tudi:
Kibernetska obramba
Katere so največje kibernetske grožnje v EU?
Kibernetska varnost: socialni inženiring
Zadnja posodobitev: 2. december 2024