Kako se EU odziva na krize in krepi odpornost
EU ukrepa na več področjih, da bi izboljšala sposobnost odzivanja na krize in bila bolj odporna na prihodnje izzive.
Odzivanje na prihodnje izredne razmere
Evropska unija je morala v svoji zgodovini obvladati številne krize ter je postopoma uvajala politične in institucionalne spremembe, da bi izboljšala svojo sposobnost odzivanja na prihodnje izredne razmere.
Kot se je izkazalo pri pandemiji COVID-19, krize postajajo vse bolj zapletene in ne poznajo meja. EU in njene države članice so že vzpostavile mehanizme čezmejnega sodelovanja in solidarnostne mehanizme za učinkovito obvladovanje kriz in zaščito ljudi.
Vendar je treba odzivanje EU na krize še naprej razvijati. V prihodnosti mora biti EU pripravljena na akutne krize drugačne narave, ki bi lahko bile večplastne in hibridne, imele kaskadne učinke ali se pojavile hkrati.
Da bi EU izboljšala svojo odpornost na prihodnje izzive, bo morala izboljšati medsektorsko in čezmejno krizno upravljanje. Poleg tega bo morala izboljšati krizno komuniciranje in okrepiti boj proti dezinformacijam. Odpornost ni le sposobnost vzdržati in spoprijeti se z izzivi, ampak tudi zagotavljanje, da prehodi potekajo trajnostno, pravično in demokratično.
Svet je novembra 2021 sprejel sklepe o izboljšanju pripravljenosti, zmogljivosti za odzivanje in odpornosti na prihodnje krize. Voditelji in voditeljice EU so 16. decembra 2021 pozdravili sklepe in pozvali k okrepitvi odzivanja EU na krize s pristopom, ki upošteva vse nevarnosti, ter h krepitvi in spremljanju odpornosti.
Glede na nepogrešljivo vlogo enotnega trga za EU Svet poudarja, da bi morali biti krizni ukrepi začasni, sorazmerni in v celoti usklajeni, da bi čim prej ponovno vzpostavili normalno delovanje enotnega trga, vključno s prostim pretokom oseb, blaga, storitev in kapitala, kot je predvideno v Pogodbah. Sklepi Sveta, november 2021
Mehanizmi za odzivanje na krize v EU
V primeru krize ali nesreče – naravne ali nesreče, ki jo povzroči človek – lahko EU za zagotavljanje pomoči in odpravljanje kriznih razmer uporabi več mehanizmov za odzivanje na krize.
Mehanizem EU na področju civilne zaščite
Z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite se na ravni EU usklajuje odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek. Cilji mehanizma so:
- spodbujati sodelovanje med nacionalnimi organi civilne zaščite
- izboljšati obveščenost javnosti o nesrečah in pripravljenost nanje
- omogočiti hitro, učinkovito in usklajeno pomoč prizadetim državam
Operativno srce mehanizma na področju civilne zaščite je center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC), ki deluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, in usklajuje prizadevanja EU za odzivanje na nesreče.
Mehanizem zajema tudi evropski nabor civilne zaščite. To je prostovoljni nabor predhodno odrejenih zmogljivosti držav članic za takojšen odziv v EU ali zunaj nje.
Mehanizem EU na področju civilne zaščite v številkah (Infografika)
Svet je marca 2022 sprejel sklepe o ukrepih civilne zaščite v zvezi s podnebnimi spremembami. Ker skrajni vremenski pojavi postajajo vse pogostejši in intenzivnejši, so ministri in ministrice pozvali k prilagoditvi sistemov civilne zaščite takšnim pojavom, da bi bila EU odpornejša na podnebne spremembe.
Med ukrepi, izpostavljenimi v sklepih, so:
- vlaganje v raziskave in inovacije
- oblikovanje ustreznih ukrepov za preprečevanje in pripravljenost
- razvijanje zmogljivosti civilne zaščite
- izboljšanje pripravljenosti državljanov z boljšim obveščanjem
- spodbujanje državljanov in prostovoljcev k sodelovanju v pobudah civilne zaščite
Krizno usklajevanje v Svetu
Enotna ureditev za politično odzivanje na krize (IPCR) podpira hitro in usklajeno odločanje na politični ravni EU ob večjih in kompleksnih krizah, vključno s terorističnimi dejanji.
S tem mehanizmom predsedstvo Sveta usklajuje politično odzivanje na krizo, v katerem sodelujejo institucije EU, prizadete države članice in drugi ključni akterji.
Mehanizem IPCR je trenutno aktiviran za usklajevanje ukrepov EU v odziv na migracijsko krizo in izbruh COVID-19. Mehanizem za usklajevanje odzivanja na krize v okviru Sveta lahko sproži predsedstvo ali država članica z uveljavitvijo solidarnostne klavzule.
Kako deluje mehanizem za odzivanje na krize (IPCR) (Infografika)
Solidarnostni sklad Evropske unije
Solidarnostni sklad Evropske unije (EUSF), ki je bil ustanovljen leta 2002, je namenjen odzivanju na večje naravne nesreče in izraža evropsko solidarnost s prizadetimi območji v Evropi. Države članice lahko za sredstva iz EUSF zaprosijo ob spopadanju s hudimi naravnimi nesrečami, kot so poplave, gozdni požari, potresi, neurja in suše.
Aprila 2020 je bilo po izbruhu pandemije COVID-19 področje uporabe solidarnostnega sklada razširjeno tudi na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.
Sklad je bil od ustanovitve uporabljen pri odzivanju na 118 naravnih nesreč in 20 izrednih razmer v javnem zdravju.
- Solidarnostni sklad EU (Evropska komisija)
- COVID-19 – Svet sprejel ukrepe za takojšnjo sprostitev sredstev (sporočilo za javnost, 30. marec 2020)
- Proračun EU: dogovor Sveta o pomoči pri nesrečah v višini 454,8 milijona EUR za Romunijo, Italijo in Turčijo (sporočilo za javnost, 18. september 2023)
- Solidarnostni sklad Evropske unije: dogovor Sveta o pomoči pri nesrečah v višini 1 028,54 milijona EUR za Italijo, Slovenijo, Avstrijo, Grčijo in Francijo (sporočilo za javnost, 23. september 2024)
- Solidarnostni sklad Evropske unije: dogovor Sveta o pomoči pri nesrečah v višini 116 milijonov EUR za Nemčijo in Italijo (sporočilo za javnost, 18. november 2024)
Pripravljenost na prihodnje izredne zdravstvene razmere
Pandemija COVID-19 je pokazala, da je potrebno usklajeno ukrepanje EU za pravočasen in učinkovit odziv na zdravstvene krize.
Evropska unija je na podlagi izkušenj iz pandemije COVID-19 v okviru svežnja o evropski zdravstveni uniji sprejela štiri uredbe, da bi okrepila zmogljivosti Unije za preprečevanje, zaznavanje in hitro odzivanje na čezmejne izredne zdravstvene razmere:
- novo uredbo o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje
- revidirana mandata Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropske agencije za zdravila (EMA)
- okvir za nujne primere v zvezi z zdravstvenimi protiukrepi
Poleg tega je Evropska komisija septembra 2021 ustanovila organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA). Organ HERA je ustanovljen za zagotavljanje razvoja, proizvodnje, javnega naročanja in pravične porazdelitve ključnih zdravstvenih protiukrepov v EU.
Krizni načrt na področju prehranske varnosti
Z izbruhom pandemije COVID-19 se je izkazalo, da je evropska prehranska veriga ranljiva v primeru resnih izzivov na področju oskrbe. Komisija je novembra 2021 objavila sporočilo, v katerem je predstavljen načrt izrednih ukrepov za zagotovitev prehranske varnosti v Evropi v času kriz.
Namen predlaganih ukrepov je pomagati EU pri obvladovanju izzivov, kot so ekstremni vremenski pojavi, težave v zvezi z zdravjem rastlin in živali ter pomanjkanje ključnih virov, na primer gnojil, energije in delovne sile. Med ukrepi sta tudi vzpostavitev evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti (EFSCM) ter ustanovitev strokovne skupine, sestavljene iz strokovnjakov in strokovnjakinj iz držav članic, ustreznih deležnikov ter predstavnikov in predstavnic tretjih držav, ki se bodo redno sestajali in zagotavljali, da bo EU v celoti pripravljena na morebitne izzive na področju oskrbe s hrano.
Ministri in ministrice EU so na decembrskem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo odobrili sklepe o načrtu in priznali, da je treba evropski prehranski sistem pripraviti na prihodnost, da bo kos morebitnim tveganjem in krizam. Ministri in ministrice so se strinjali, da bi morale biti izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19, podlaga za pristop EU k nesrečam v prihodnosti.
Ministri in ministrice EU za kmetijstvo so marca 2022 na videokonferenci razpravljali o tveganju znatnega vpliva na agroživilski sektor po invaziji Rusije na Ukrajino. Med obravnavanimi ukrepi je Komisija ministre in ministrice seznanila z načrtom za aktivacijo evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti (EFSCM) za spremljanje razmer na trgu.
Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti
Svet je septembra 2024 sprejel Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti (IMERA).
Cilj Akta o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti je predvideti posledice prihodnjih kriz, se pripraviti nanje in se nanje odzivati z uporabo moči notranjega trga.
Na podlagi izkušenj, pridobljenih v izrednih razmerah, kot so COVID-19, vojna Rusije proti Ukrajini in kriza pri oskrbi z energijo, bo novi mehanizem v času krize okrepil notranji trg z:
- olajšanjem pretoka blaga, storitev in oseb
- spremljanjem dobavnih verig
- zagotavljanjem dostopa do kritičnega blaga
Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti
Prisilno licenciranje
EU je pripravila nova pravila za prisilno licenciranje, ki se v primeru krize uporabljajo v celotni Uniji.
Prisilno licenciranje omogoča vladi, da tretji strani dovoli uporabo patenta brez dovoljenja imetnika patenta.
V kriznih razmerah lahko prisilno licenciranje pomaga zagotoviti dostop do ključnih izdelkov in tehnologij, na primer če imetnik patenta nima zmogljivosti za proizvodnjo potrebnih količin ključnega izdelka in če prostovoljni sporazum ni na voljo ali izvedljiv.
Prisilno licenciranje bi bilo treba odobriti šele po aktivaciji načina izrednih razmer ali kriznega načina na ravni EU.
Svet je 27. oktobra 2025 odobril novo uredbo, v kateri:
- je poudarjeno, da se prisilno licenciranje izvede v skrajni sili;
- je navedeno, da plin, čipi in obrambni izdelki ne spadajo na področje uporabe uredbe
- ni določeno obvezno razkritje poslovnih skrivnosti
Odpornost proti fizičnim in digitalnim tveganjem
Evropski svet je na zasedanju 20. in 21. oktobra 2022 ostro obsodil sabotaže kritične infrastrukture, med katerimi je sabotaža plinovodov Severni tok, in izjavil, da se bo EU bo na vse namerno povzročene okvare kritične infrastrukture ali druge hibridne dejavnosti odzvala enotno in odločno.
Voditelji in voditeljice EU so pozvali države članice EU, da naj za izboljšanje odpornosti kritične infrastrukture:
- sprejmejo nujne in učinkovite ukrepe
- sodelujejo med seboj, z Evropsko komisijo in drugimi ustreznimi akterji
EU trenutno pripravlja nova pravila za povečanje odpornosti fizičnih in digitalnih kritičnih subjektov.
Varovanje omrežij in informacijskih sistemov
EU je leta 2016 sprejela direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, ki je bila prvi evropski zakonodajni ukrep za okrepitev sodelovanja med državami EU pri bistvenem vprašanju kibernetske varnosti.
V direktivi so določene varnostne obveznosti izvajalcev osnovnih storitev v ključnih sektorjih, kot so bolnišnice, energetska omrežja, železnice, podatkovni centri, javne uprave, raziskovalni laboratoriji in tovarne, ki proizvajajo kritične medicinske pripomočke in zdravila. Je tudi ključni korak h krepitvi kibernetske odpornosti v EU.
Evropska komisija je decembra 2020 v okviru strategije EU za kibernetsko varnost predlagala revidirano direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Novi predlog upošteva spreminjajoče se grožnje in digitalno preobrazbo naše družbe, ki jo je kriza zaradi COVID-19 še pospešila.
Svet in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o novih ukrepih, ki bodo:
- zagotovili boljše obvladovanje tveganj in incidentov ter sodelovanje
- razširili področje uporabe pravil
Zaščita kritične infrastrukture
Svet je decembra 2022 sprejel nova pravila, s katerimi naj bi zagotovili, da bodo kritični sektorji, kot so energija, voda, promet in zdravje, sposobni preprečevati naslednje nevarnosti, se pred njimi zaščititi, se nanje odzivati ter se z njimi spopadati:
- hibridni napadi
- naravne nesreče
- teroristične grožnje
- izredne razmere v javnem zdravju
S temi predpisi naj bi zmanjšali ranljivost in okrepili fizično odpornost kritičnih subjektov.
Kritični subjekti so subjekti, ki zagotavljajo bistvene storitve, ki so ključne za ohranitev ključnih družbenih funkcij, gospodarskih dejavnosti, javnega zdravja in varnosti ter okolja. Eden od ključnih sestavnih delov kritičnega subjekta je njegova infrastruktura, ki je lahko sredstvo, zmogljivost, oprema, omrežje ali sistem, ki je nujen za zagotavljanje bistvene storitve.
Kritični subjekti bodo v skladu z novimi pravili morali:
- opredeliti vsa relevantna tveganja, ki bi lahko znatno ovirala zagotavljanje bistvenih storitev
- sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje svoje odpornosti
- pristojnim organom priglasiti incidente, ki povzročijo motnje
Svet je decembra 2022 sprejel tudi priporočilo o odpornosti kritične infrastrukture kot odziv na sabotaže na plinovodu Severni tok.
Namen priporočila je okrepiti zmogljivost EU za zaščito njene kritične infrastrukture, zadeva pa tri prednostna področja: pripravljenost, odzivanje in mednarodno sodelovanje.
Informacijska varnost finančnega sektorja
Svet je 28. novembra 2022 sprejel akt o digitalni operativni odpornosti (DORA), s katerim se bo dodatno okrepila informacijska varnost finančnih subjektov.
DORA določa enotne zahteve za varnost omrežij in informacijskih sistemov:
- podjetij in organizacij, ki delujejo v finančnem sektorju
- ključnih tretjih strani, ki jim zagotavljajo storitve, povezane z IKT
Akt vzpostavlja regulativni okvir za digitalno operativno odpornost, s pomočjo katerega morajo vsa podjetja zagotoviti, da lahko vzdržijo vse vrste motenj in groženj, povezane z IKT, ter se nanje odzovejo in si opomorejo.
Z novimi pravili je oblikovan zelo trden okvir, ki s preprečevanjem in blaženjem kibernetskih groženj krepi informacijsko varnost finančnega sektorja.
Digitalne finance
Zadnja posodobitev: 26. maj 2025