Skip to content

Sankcije proti kibernetskim napadom

EU lahko uvede sankcije, da bi odvrnila kibernetske napade, ki zanjo ali za njene države članice pomenijo zunanjo grožnjo, in se nanje odzvala.

Kibernetski napadi, ki ogrožajo EU ali njene države članice

Svet je maja 2019 vzpostavil okvir sankcij, ki EU omogoča uvedbo ciljno usmerjenih omejevalnih ukrepov za odvračanje od kibernetskih napadov, ki pomenijo zunanjo grožnjo za EU ali njene države članice, in odzivanje nanje.

Povedano natančneje, ta okvir bo EU prvič omogočil, da bo uvedla sankcije proti osebam ali subjektom, ki so odgovorni za kibernetske napade ali poskuse kibernetskih napadov, ki nudijo finančno, tehnično ali materialno podporo za take napade ali so vanje kako drugače vpleteni.

Ta režim sankcij zadeva kibernetske napade s pomembnim učinkom, ki izvirajo ali so bili izvedeni iz držav zunaj EU, pri katerih se uporablja infrastruktura zunaj EU, ki so jih izvedle osebe ali subjekti, ki imajo sedež zunaj EU ali delujejo od tam, ali so bili izvedeni s podporo oseb ali subjektov, ki delujejo zunaj EU.

Sankcije vključujejo prepoved potovanja oseb v EU ter zamrznitev sredstev za osebe in subjekte. Poleg tega je sankcioniranim posameznikom in osebam prepovedano neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v njihovo korist sredstva ali gospodarske vire.

Režim sankcij se trenutno uporablja za 19 posameznikov in sedem subjektov ter je bil nazadnje podaljšan do 18. maja 2027.

Med kibernetske napade, ki pomenijo grožnjo za države članice EU, spadajo napadi z vplivom na informacijske sisteme, ki so povezani z naslednjim:

  • kritično infrastrukturo, ki je bistvena za ključno delovanje družbe ali za zdravje, varnost, zaščito in gospodarsko ali socialno blaginjo državljanov in državljank
  • storitvami, potrebnimi za bistvene družbene in gospodarske dejavnosti, zlasti v sektorjih energije, prevoza, bančništva, financ, zdravstva, pitne vode in digitalne infrastrukture
  • kritičnimi državnimi funkcijami, zlasti obrambo, vodenjem in delovanjem institucij, javnimi volitvami, gospodarsko in civilno infrastrukturo, notranjo varnostjo in zunanjimi odnosi, vključno z diplomatskimi misijami
  • shranjevanjem ali obdelavo tajnih podatkov
  • vladnimi skupinami za ukrepanje v izrednih razmerah

Med posamezniki, za katere veljajo sankcije v okviru tega režima sankcij, so ruski državljani, odgovorni za vrsto kibernetskih napadov proti EU in njenim državam članicam, vključno z napadom na nemški zvezni parlament leta 2015 in napadi proti več vladnim ministrstvom v Estoniji leta 2020.

Med sankcioniranimi subjekti so podjetja, ki zagotavljajo storitve hekanja in produkte, ki se uporabljajo za ogrožanje naprav in dostop do njih v državah članicah EU. Ti subjekti imajo sedež v tretjih državah, kot so Rusija, Kitajska in Iran.

Okrepitev kibernetske diplomacije

EU je junija 2017 vzpostavila okvir za skupen diplomatski odziv EU na zlonamerne kibernetske dejavnosti („zbirka orodij za kibernetsko diplomacijo“). Ta okvir EU in njenim državam članicam omogoča, da za preprečevanje zlonamernih kibernetskih dejavnosti, usmerjenih zoper celovitost in varnost EU in njenih držav članic, ter za odvračanje od teh dejavnosti in odzivanje nanje uporabijo vse ukrepe skupne zunanje in varnostne politike, vključno s sankcijami, če je to potrebno.

Zbirka orodij za kibernetsko diplomacijo je bila revidirana leta 2023, da bi omogočila razvoj vzdržnih, prilagojenih, skladnih in usklajenih strategij za spopadanje s stalnimi akterji, ki stojijo za kibernetskimi grožnjami.

Strategija EU za kibernetsko varnost, ki sta jo Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sprejeli decembra 2020, krepi diplomatsko odzivanje EU na kibernetske napade.

Svet je oktobra 2024 vzpostavil nov okvir za sankcije v odziv na destabilizirajoče delovanje Rusije v tujini.

Ta okvir EU omogoča uvajanje sankcij proti posameznikom in subjektom, vpletenim v ukrepe in politike – med drugim tudi v kibernetske napade – vlade Ruske federacije, ki spodkopavajo temeljne vrednote EU in njenih držav članic, njihovo varnost, neodvisnost in celovitost, pa tudi vrednote mednarodnih organizacij in tretjih držav.

Glej tudi

Zakaj EU sprejema sankcije?

Zakaj EU sprejema sankcije?

Hibridne grožnje:

Hibridne grožnje:

Kibernetska obramba

Kibernetska obramba

Zadnja posodobitev: 13. julij 2026