Trgovina med EU in Srednjo Azijo
EU in Srednja Azija imata geopolitični interes za okrepitev sodelovanja, njuni odnosi pa so z leti postali strateško pomembnejši.
EU je za Srednjo Azijo:
- druga največja trgovinska partnerica
- največja tuja vlagateljica
- prva donatorica (razvojni skladi EU skupaj z individualno pomočjo držav članic)
Partnerstvo EU s Srednjo Azijo
Strategija EU za Srednjo Azijo vzpostavlja močnejše, neizključno partnerstvo, ki temelji na treh glavnih stebrih.
Partnerstvo za odpornost
Človekove pravice in demokracija, varnost, okoljski izzivi.
Partnerstvo za blaginjo
Podpiranje gospodarske diverzifikacije in razvoja zasebnega sektorja, spodbujanje trgovine znotraj regije in trajnostna povezljivost.
Boljše skupno delovanje
Krepitev partnerstva, krepitev političnega dialoga in povečanje vključenosti civilne družbe.
V skupnem načrtu EU-Srednja Azija za leto 2023 je opisanih pet ključnih področij sodelovanja in 79 ukrepov, pri čemer je poudarek na političnem dialogu, gospodarskih vezeh, energetskem in podnebnem sodelovanju, varnostnih izzivih in medosebnih povezavah.
Za regionalni večletni okvirni program EU za Srednjo Azijo za obdobje 2021–2027 je bilo dodeljenih več kot 550 milijonov EUR.
Trgovina z blagom in storitvami med EU in Srednjo Azijo
Trgovina EU s to regijo je leta 2023 predstavljala 22,6% skupne zunanje trgovine srednjeazijskih držav.
Skupna trgovina z blagom in storitvami v letu 2023
Prvi palični grafikon prikazuje uvoz EU iz Srednje Azije leta 2023:
- Uvoz blaga v EU: 32,5 milijarde EUR
- Uvoz storitev v EU: 2 milijardi EUR
Drugi palični grafikon prikazuje izvoz EU v Srednjo Azijo leta 2023:
- Izvoz blaga iz EU: 20,2 milijarde EUR
- Izvoz storitev iz EU: 4,3 milijarde EUR
Rastoči uvoz in izvoz
Trgovina med EU in Srednjo Azijo se je v zadnjih desetih letih znatno povečala.
Glavni uvozni proizvodi iz Srednje Azije v EU
Iz Srednje Azije se v EU izvažajo zlasti:
Surova nafta
Plin
Kovine
Bombažna vlakna
Glavni izvozni proizvodi iz EU v Srednjo Azijo
Stroji in mehanske naprave
Motorna vozila
Električni stroji in oprema
Kemikalije in sorodni proizvodi
Naložbe EU v Srednji Aziji
Evropska unija ostaja največja vlagateljica v Srednji Aziji, saj je v zadnjih desetih letih zagotovila več kot 40 % neposrednih tujih naložb (več kot 100 milijard EUR).
EU in Srednja Azija imata štiri ključna prednostna področja za naložbe: „promet“, „kritične surovine“, „voda, energija in podnebne spremembe“ ter „digitalna povezljivost“.
Države z največ naložbami v Srednjo Azijo v letu 2022
Tortni grafikon prikazuje neposredne tuje naložbe v Srednji Aziji v letu 2022:
- EU: 42 %
- ZDA: 14,2 %
- Rusija: 6 %
- Kitajska: 3,7 %
- Drugi: 34,1 %
Partnerstvo med EU in Srednjo Azijo
Od sprejetja strategije EU za Srednjo Azijo leta 2019 in skupnega načrta za poglobitev odnosov med EU in Srednjo Azijo leta 2023 se je sodelovanje okrepilo, okrepil se je politični dialog, podprt je bil trajnostni razvoj in okrepila se je regionalna povezljivost s pobudami, kot sta strategija Global Gateway in zeleni prehod.
EU in Srednja Azija vzdržujeta redne politične dialoge na visoki ravni, vključno z ministrskimi srečanji z ministri in ministricami za zunanje zadeve, organizirani pa sta bili tudi srečanji voditeljev in voditeljic v Astani v Kazahstanu leta 2022 in v Čolponati v Kirgizistanu leta 2023. Prvi vrh EU-Srednja Azija je bil 4. aprila 2025 v Samarkandu v Uzbekistanu.
Zadnja posodobitev: 29. oktober 2025