Tristranski socialni vrh, 8. marec 2017

Na spomladanskem socialnem vrhu je tekla razprava z naslovom „Prihodnost Evrope: začrtati pot do rasti, zaposlovanja in pravičnosti“. Udeleženci tristranskega socialnega vrha so izrazili zlasti stališča o tem, kako bi zagotovili, da se splača delati, ter tako spodbudili zaposlovanje in socialno vključevanje, nove oblike dela in prihodnost industrije, pa tudi o evropskem stebru socialnih pravic in vlogi socialnih partnerjev.

Donald Tusk, predsednik Evropskega sveta, je v uvodnem nagovoru dejal, da bo „60. obletnica Rimske pogodbe pravi trenutek za razmislek in enotnost, a tudi pravi trenutek za določitev usmeritve EU v prihodnjem desetletju. Evropski socialni partnerji lahko upravičeno praznujejo to obletnico kot ponosni starši, saj so bili podjetja in zaposleni v mnogih pogledih glavni izvajalci Pogodbe. Podjetja, podjetniki in delavci so imeli 60 let glavno vlogo pri udejanjanju teoretičnih svoboščin iz Pogodbe za navadne državljane. To je dosežek, ki ga je treba danes braniti, zaščititi in poglobiti.“

Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, je poudaril, da „je napočil trenutek, ko mora 27 držav članic združene Evrope oblikovati vizijo svoje prihodnosti. Prejšnji teden smo z Belo knjigo Komisije začeli to razpravo, kmalu pa bomo predstavili podrobnejše zamisli za okrepitev evropske socialne razsežnosti, hkrati s končnim predlogom za evropski steber socialnih pravic. Socialni partnerji na vseh ravneh bodo ključno prispevali k tej razpravi. Danes so socialni partnerji EU podpisali tudi neodvisni sporazum o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu, ki ga pozdravljam. To je dober primer, kakšne rezultate lahko prinese socialni dialog. Veselim se poštene in široke razprave po vsej Evropi.“

Joseph Muscat, predsednik malteške vlade, je v vlogi voditeljapredsedujoče države članice dejal, da je „naš cilj zagotoviti gospodarsko blaginjo in družbeni napredek, ki sta prepletena in soodvisna. Gre za blaginjo z namenom. Gospodarska rast in nizka brezposelnost sta rezultat smelih odločitev o zmanjšanju davkov, spodbujanju naložb, odpravljanju birokratskih ovir in uvedbi ukrepov za večjo konkurenčnost industrije. Socialna razsežnost je neločljivo povezana z gospodarsko rastjo. Verjamemo, da lahko z oblikovanjem vključujočega trga dela ter z vlaganjem v usposabljanje, prekvalifikacijo, izobraževanje, ustrezne delovne pogoje in družinam prijazne ukrepe zagotovimo priložnosti vsem posameznikom. Socialni dialog je pomembno gonilo uspešnih gospodarskih in družbenih reform. Sodelovanje vseh strani v tem procesu zagotavlja upoštevanje vseh interesov. S skupnim delom bomo našim ljudem omogočili boljše priložnosti.“

Po besedah Luce Visentinija, generalnega sekretarja Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), „sindikati Evropsko unijo pozivajo, naj podvoji prizadevanja za povečanje naložb in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter spodbuja sklepanje kolektivnih pogodb, da bi omogočili dvig plač in s tem spodbudili rast. Delavci morajo začutiti gospodarsko okrevanje. Sindikati in delodajalci se strinjajo, da Evropa potrebuje resno industrijsko politiko, predsedniku Junckerju in predsedniku Tusku pa so danes predstavili sporazum socialnih partnerjev o aktivnem staranju, da bi zagotovili delovno okolje in organizacijo dela, ki delavcem vseh starosti omogoča delo do zakonsko določene upokojitvene starosti.“

Emma Marcegaglia, predsednica Business Europe, ki zastopa delodajalce, je povedala, da so „pred Evropejci zgodovinski izzivi, in sicer z mednarodnega vidika prihajajoča pogajanja o brexitu, pa tudi izzivi, povezani z zaposlovanjem, varnostjo, migracijami itd. Posamezne države članice same ne bodo učinkovito kos tem izzivom. Zato morajo ostati združene. Podjetja so tista, ki z naložbami v EU ter s tem spodbujanjem rasti in zaposlovanja izboljšujejo blaginjo državljanov EU. Komisija prav tako ne bi smela pozabiti, da se v EU dobro živi in dela. EU je svetovna regija, kjer vlada največja socialna blaginja. Evropski delodajalci (BUSINESSEUROPE, CEEP in UEAPME) menijo, da je za večjo blaginjo Evrope bolj kot kadar koli prej pomembno nadaljevati strukturne reforme, da bi spodbudili učinkovite in produktivne zasebne in javne naložbe ter utrli pot do večje rasti in več delovnih mest v Evropi. Nujno je potrebna ambiciozna evropska industrijska politika. Treba je spodbujati visoko učinkovite javne storitve, pa tudi dinamične ukrepe EU za mala in srednja podjetja.“

Mnenja, navedena v tem besedilu, so mnenja zadevnih posameznikov/organizacij in skupaj ne predstavljajo mnenja Sveta ali Evropskega sveta.