Svet in Parlament dosegla začasni politični dogovor o pravilih kohezijske politike

Nemško predsedstvo Sveta in Evropski parlament sta dosegla začasni politični dogovor o posodobljenih pravilih glede strukturnih skladov, ki so podlaga politike EU za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Dogovor zajema večino besedila novega osnutka uredbe o skupnih določbah. S tem krovnim zakonodajnim aktom se konsolidirajo pravila za osem skladov in urejajo programi, ki bodo sprejeti v obdobju 2021–2027.

V njem je zlasti opredeljenih pet novih ciljev politike v skladu s političnimi prednostnimi nalogami EU, ki bodo določali tudi področja naložb, ki se financirajo iz skladov:

• pametnejša Evropa – inovativna in pametna gospodarska preobrazba
• bolj zelena, nizkoogljična Evropa
• bolj povezana Evropa – mobilnost in regionalna povezljivost IKT
• bolj socialna Evropa – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic
• Evropa, ki je bliže državljanom – trajnostni in celostni razvoj mest, podeželja in obalnih območij prek lokalnih pobud.

Osnutek uredbe prinaša tudi več sprememb:

• manj birokracije za organe upravljanja
• več prožnosti za učinkovitejše dodeljevanje sredstev
• tesnejšo povezavo z evropskim semestrom
• uvedbo omogočitvenih pogojev, ki se bodo uporabljali v celotnem programskem obdobju, med katerimi so učinkovito spremljanje javnih naročil, zagotavljanje skladnosti z Listino EU o temeljnih pravicah in uporaba Konvencije ZN o pravicah invalidov
• izvedbo novega vmesnega pregleda v letu 2025, da bi se zagotovilo, da se bo mogoče s programi ustrezno odzvati na nove izzive, ki se bodo pojavili v prihodnjih letih
• uvedbo novega mehanizma za spremljanje podnebja, da bi strukturni skladi bistveno pripomogli k izpolnjevanju podnebnih ciljev EU

Odziv na krizo

Po izbruhu covida-19 je obstoječi kohezijski okvir omogočil hitro podporo državam članicam pri spopadanju s prvimi posledicami pandemije. Na podlagi teh pozitivnih izkušenj je bila uvedena nova določba, ki omogoča začasne ukrepe za uporabo skladov kot odziv na izjemne in neobičajne okoliščine.

Poleg tega bodo države članice zaradi upoštevanja gospodarskih posledic pandemije imele dodatno prožnost za prerazporeditev sredstev med skladi, da bi bolje zadovoljevale svoje posebne potrebe.

Regije in sofinanciranje

Nova uredba o skupnih določbah delno spreminja pragove za tri kategorije regij:

• manj razvite regije: BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečja EU
• regije v prehodu: BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 100 % povprečja EU
• bolj razvite regije: BDP na prebivalca presega 100 % povprečja EU

Pri vseh kohezijskih programih so poleg financiranja EU potrebni tudi nacionalni prispevki. V skladu z dogovorom sozakonodajalcev delež sredstev EU ne sme biti višji od:

• 85 % za manj razvite in najbolj oddaljene regije
• 70 % za regije v prehodu, ki so bile v obdobju 2014–2020 opredeljene kot manj razvite
• 60 % za regije v prehodu
• 50 % za bolj razvite regije, ki so bile prej opredeljene kot regije v prehodu
• 40 % za bolj razvite regije

Kohezijski sklad bo še naprej podpiral samo tiste države članice, katerih BND na prebivalca je nižji od 90 % povprečja EU. Stopnja sofinanciranja EU ne bo presegla 85 %.

Najpomembnejši strukturni in investicijski skladi so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus in Kohezijski sklad, novi Sklad za pravični prehod pa je del evropskega zelenega dogovora. Cilj programov, ki se financirajo iz teh skladov, je zmanjšati gospodarske in socialne razlike znotraj držav članic in po Evropi ter tako okrepiti enotni trg.

Naslednji koraki

Celotno besedilo osnutka uredbe bosta sozakonodajalca dokončno oblikovala v prvih mesecih leta 2021 med portugalskim predsedovanjem.