Svet potrdil sklepe za vrh ZN o biotski raznovrstnosti v Montrealu (COP 15)

Pred konferenco pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (COP 15), Kartagenskega protokola (COP-MOP 10) in Nagojskega protokola (COP-MOP 4), ki bo od 7. do 19. decembra 2022 v Montrealu v Kanadi, je Svet danes potrdil sklepe, ki bodo podlaga za splošno pogajalsko stališče EU na srečanjih.

Pričakuje se, da bo to ključna konferenca ZN za biotsko raznovrstnost, na kateri naj bi sprejeli globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 ter določili cilje, ki bodo usmerjali globalne ukrepe za zaščito in obnovitev narave v naslednjem desetletju.

To bo prelomna konferenca. Na njej se bodo svetovni voditelji in voditeljice dogovorili o globalni zaščiti naše biotske raznovrstnosti. Soočamo se že s hudim zmanjšanjem števila različnih vrst in čas je, da ukrepamo. Vesela sem, da se je EU dogovorila o trdnem stališču za vrh o biotski raznovrstnosti. Varstvo naših ekosistemov je skupna odgovornost celotnega človeštva.

Anna Hubáčková, češka ministrica za okolje

V sklepih Svet poziva k sprejetju ambicioznega, vsestranskega in preobrazbenega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, v katerem bodo določeni dolgoročni cilji za leto 2050, vmesni izidi do leta 2030 in cilji ukrepov do leta 2030, ki učinkovito in sočasno obravnavajo neposredne in posredne vzroke za izginjanje biotske raznovrstnosti.

EU poudarja, da bi morali cilji do leta 2030 med drugim vključevati:

– ohranitev vsaj 30 % kopenskih površin po svetu in vsaj 30 % oceanov,

– obnovitev 3 milijard hektarjev degradiranih kopenskih in sladkovodnih ekosistemov in 3 milijard hektarjev morskih ekosistemov,

– odpravo vsega nezakonitega, netrajnostnega ali nevarnega odvzemanja prostoživečih vrst iz narave, trgovine z njimi ali njihove uporabe,

– zaustavitev izumiranja znanih ogroženih vrst, ki ga povzroča človek,

– izkoriščanje celotnega potenciala sonaravnih rešitev,

– zmanjšanje ravni onesnaževanja iz vseh virov in tveganj zanj

– preprečitev vnosa in ustalitev vseh prioritetnih invazivnih tujerodnih vrst ter izkoreninjenje ali obvladovanje že ustaljenih invazivnih tujerodnih vrst, da bi zmanjšali njihov vpliv na biotsko raznovrstnost,

– izvajanje praks za trajnostno izkoriščanje biotske raznovrstnosti v pomembnem obsegu z določenimi številčnimi cilji,

– obravnavanje sprememb rabe zemljišč in morja, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost v vseh ekosistemih.

Svet priznava pomen namenske, predvidljive in ustrezne mobilizacije finančnih sredstev za biotsko raznovrstnost. V sklepih opozarja na zavezo Evropske komisije, da bo EU podvojila zunanje financiranje za biotsko raznovrstnost, zlasti za najbolj ranljive države, in da so države članice EU skupaj največji donator v Globalni sklad za okolje (GEF).

Svet potrjuje svojo pripravljenost, da prispeva k iskanju rešitve vprašanja „informacij o digitalnem zaporedju genskih virov“ in poudarja, da mora vsaka rešitev med drugim temeljiti na obstoječih praksah v podatkovnih zbirkah, ohranjati odprt dostop do informacij o digitalnem zaporedju genskih virov iz javnih podatkovnih zbirk in zagotavljati, da bodo skupne koristi prispevale k ohranjanju in trajnostnemu izkoriščanju biotske raznovrstnosti ter podprle ustrezne cilje trajnostnega razvoja.

Svet poziva k sprejetju dolgoročnega strateškega okvira za krepitev zmogljivosti po letu 2020, komponente upravljanja znanja in komunikacijske strategije za globalni okvir za biotsko raznovrstnost. Poleg tega poziva, naj se na COP 15 sprejme trden in okrepljen mehanizem za načrtovanje, poročanje in pregled, skupaj s trdnim okvirom za spremljanje.

Svet poudarja ključni pomen vključevanja biotske raznovrstnosti v vse politike in sektorje ter se zavezuje, da bo dajal zgled in biotsko raznovrstnost v celoti vključil v načrte in politike na ravni EU ter nacionalni in lokalni ravni.

Svet poziva k sprejetju izvedbenega načrta za Kartagenski protokol (2022–2030), ki je zasidran v globalnem okviru za biotsko raznovrstnost in ga dopolnjuje. Prav tako poudarja, da je treba v celoti izvajati Nagojski protokol ter izboljšati njegovo uspešnost in učinkovitost.

Ozadje

Cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti so ohranjanje in trajnostna raba biotske raznovrstnosti ter poštena in pravična porazdelitev koristi od uporabe genetskih virov.

Glavna tema na dnevnem redu konference pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (COP 15), Kartagenskega protokola (COP-MOP 10) in Nagojskega protokola COP-MOP bo sprejetje globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020.

V osnutku globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 je 21 ciljev ukrepov do leta 2030, med drugim:

• ohranitev kopenskih in morskih površin po svetu
• obnovitev degradiranih sladkovodnih, morskih in kopenskih ekosistemov
• zmanjšanje vnašanja invazivnih tujerodnih vrst
• zmanjšanje izgube hranil v okolju in pesticidov ter odprava odmetavanja plastičnih odpadkov
• sonaravno prispevanje k prizadevanjem za blažitev podnebnih sprememb

Background

The objectives of the Convention on Biological Diversity are the conservation and sustainable use of biodiversity and the fair and equitable sharing of the benefits arising out of the utilisation of genetic resources.

The main topic in the agenda of the Convention on Biological Diversity COP 15, Cartagena Protocol COP-MOP 10 and Nagoya Protocol COP-MOP, will be the adoption of the post-2020 global biodiversity framework.

The draft Post-2020 Global Biodiversity Framework has 21 action targets for 2030, including:

• Conservation of land and sea areas globally
• Restoration of degraded freshwater, marine and terrestrial ecosystems
• Reduction of introduction of invasive alien species
• Reduction of nutrients lost to the environment and pesticides, and eliminating discharge of plastic waste
• Nature-based contributions to global climate change mitigation efforts.

• Sklepi Sveta o pripravah EU na vrh o biotski raznovrstnosti COP 15
• Biotska raznovrstnost: kako EU varuje naravo (ozadje)