Biotska raznovrstnost

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki jo je Evropska komisija predložila maja 2020, je eden od ključnih elementov evropskega zelenega dogovora.

Svet je oktobra 2020 sprejel sklepe o strategiji in potrdil njene cilje. Poudaril je, da je treba okrepiti prizadevanja za odpravljanje neposrednih in posrednih dejavnikov, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti in siromašenje narave. Ponovno je pozval k celovitemu vključevanju ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v druge sektorje, kot so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo, ter k usklajenemu izvajanju ukrepov EU na teh področjih.

Ministri in ministrice so zahtevali, da se znaten delež 30 % proračuna EU in odhodkov v okviru instrumenta Next Generation EU, namenjenih ukrepanju na področju podnebja, vloži v biotsko raznovrstnost in sonaravne rešitve, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost.

• Svet sprejel sklepe o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (sporočilo za javnost, 23. oktober 2020)

Strategija „od vil do vilic“ in strategija EU za biotsko raznovrstnost, ki ju je Komisija hkrati predstavila leta 2020, imata več skupnih ciljev, na primer zmanjšanje uporabe pesticidov in gnojil, obnovo kmetijskih zemljišč in gospodarjenje z vodo.

• Od vil do vilic

Pravila o obnovi narave

Cilj pravil EU o obnovi narave je obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov v skladu s cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. S pravili naj bi vzpostavili ukrepe za obnovo, ki bodo do leta 2030 zajemali vsaj 20 % kopenskih in 20 % morskih območij EU, pa tudi vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti do leta 2050.

Pravila so prvič doslej osredotočena posebej na obnovo narave v državah članicah EU in določajo zavezujoče cilje na ravni EU v zvezi z ukrepi za obnovo za:

• degradirane kopenske in morske habitate
• opraševalce
• kmetijske ekosisteme
• mestna območja
• reke in poplavne ravnice
• gozdove

Svet se je junija 2023 dogovoril o stališču (splošni pristop) glede pravil o obnovi narave. Dogovor z Evropskim parlamentom je bil dosežen novembra 2023 po pogajanjih v trialogih.

Svet je pravila o obnovi narave sprejel junija 2024.

• Pravila o obnovi narave: Svet dal končno zeleno luč (sporočilo za javnost, 17. junij 2024)

Druge politike EU za zaščito biotske raznovrstnosti

Prizadevanja EU za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemov temeljijo na zakonodaji. To vključuje:

• direktivi o pticah in habitatih
• okvirno direktivo o vodah
• okvirno direktivo o morski strategiji

Zakonodaja, ki ureja področja, kot so onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe, prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj obravnava dejavnike, ki povzročajo njeno izgubo.

Za financiranje ukrepov na terenu, namenjenih zaščiti in obnovi narave, je EU vzpostavila program LIFE. Program, ki se je začel leta 1992, je edini program financiranja na ravni EU, ki je posvečen izključno okoljskim in podnebnim ciljem. Iz programa LIFE je bilo od njegove ustanovitve sofinanciranih več kot 5 000 projektov.

• Program LIFE – Svet sprejel stališče v prvi obravnavi (sporočilo za javnost, 16. marec 2021)

Svetovni cilji za biotsko raznovrstnost

EU je dejavna na mednarodni ravni, saj pomaga zagotavljati izpolnjevanje globalnih zavez v zvezi z varovanjem narave in biotske raznovrstnosti v skladu z večstranskimi konvencijami, kot sta Konvencija o biološki raznovrstnosti in Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

Svet je oktobra 2024 odobril sklepe, ki predstavljajo splošno pogajalsko stališče EU za 16. konferenco Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (COP16), ki je potekala oktobra in novembra 2024 v Kolumbiji. V okviru nadaljnjega ukrepanja je bila februarja 2025 v Italiji konferenca, na kateri so se države dogovorile o ukrepih financiranja in spremljanja za izvajanje globalnih ciljev na področju biotske raznovrstnosti.

• Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti: EU opozarja na globalno zavezo za zaščito tretjine planeta do leta 2030 (sporočilo za javnost, 14. oktober 2024)
• EU pozdravlja pozitiven izid pogajanj na konferenci COP16 o biotski raznovrstnosti v Rimu (Evropska komisija)

Zakaj je biotska raznovrstnost pomembna?

Biotska raznovrstnost je hrbtenica življenja. Je bistvena za ljudi, pa tudi za varovanje okolja in podnebja.

Ljudem zagotavlja hrano, sladko vodo in čist zrak ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v naravi. Prispeva k boju proti podnebnim spremembam in preprečuje širjenje nalezljivih bolezni.

Glede na podatke Svetovnega gospodarskega foruma je skoraj polovica svetovnega BDP (približno 40 bilijonov EUR) odvisna od naravnega okolja in njegovih virov. Vsi največji gospodarski sektorji (gradbeništvo, kmetijstvo ter hrana in pijača) so močno odvisni od narave in v svetovnem gospodarstvu skupaj ustvarijo skoraj 7,3 bilijona EUR.

Človekove dejavnosti, ki onesnažujejo in spreminjajo habitate, pa tudi podnebne spremembe obremenjujejo vrste in ekosisteme. V znanstvenih krogih ocenjujejo, da trenutno po vsem svetu grozi izumrtjeenemu milijonu vrst rastlin, žuželk, ptic in sesalcev,