Koliko plina so uskladiščile države EU?
Da bi bilo mogoče uspešno obvladati energetsko krizo, je EU sprejela ukrepe, da bi države članice povečale zaloge plina ter s tem omogočile zadostno oskrbo ter državljane in državljanke zaščitile pred visokimi cenami energije.
EU je zaradi energetske krize, ki sta jo leta 2022 sprožili invazija Rusije na Ukrajino in njeno izkoriščanje dobavljanja plina Evropi kot orožja, sprejela ukrepe za povečanje zalog plina. V letih, ki so sledili, je EU uspelo precej pred zimo zagotoviti obilne zaloge plina.
Zdaj, ko je vrhunec energetske krize za nami, so se zaloge plina ponovno zmanjšale. Vendar zanesljivost oskrbe s plinom v EU neposredno ni ogrožena. EU je danes zaradi večje diverzifikacije, povečanih zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in manjšega povpraševanja po plinu bolje pripravljena na možnost izbruha krize.
Iz črtnega diagrama je razvidna primerjava med letnimi ravnmi skladiščenja plina v obdobju 2021–2026. V letih 2022, 2023 in 2024 je bila povprečna napolnjenost skladišč bistveno višja kot leta 2021. Leta 2022 je bil cilj 80-odstotne napolnjenosti dosežen avgusta. Leta 2023 so bila julija skladišča plina zapolnjena več kot 80-odstotno, avgusta pa več kot 90-odstotno. Leta 2024 je bil 90-odstotni prag dosežen že avgusta. Leta 2025 so bile ravni zalog nižje, deloma zaradi razmeroma ostre zime v Evropi, vendar so večinoma ostale nad povprečji iz leta 2021. Raven zalog je septembra 2026 znašala 68 %.
Vir teh podatkov je Gas Infrastructure Europe.
Zmogljivost za skladiščenje plina in ravni napolnjenosti v posamezni državi članici
Večina držav članic EU ima na svojem ozemlju skladišča plina. Skladiščne zmogljivosti v petih državah (Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska in Avstrija) predstavljajo dve tretjini skupne zmogljivosti EU.
V skladu z uredbo o skladiščenju plina morajo države, ki nimajo skladišč, 15 % svoje letne nacionalne porabe plina skladiščiti na lokacijah v drugih državah članicah, da imajo na ta način dostop do zalog uskladiščenega plina v teh drugih državah članicah. S tem mehanizmom se povečuje zanesljivost oskrbe s plinom EU, hkrati pa se porazdeljuje finančno breme polnjenja skladiščnih zmogljivosti EU. Države članice z manjšimi skladiščnimi zmogljivostmi sodelujejo s tistimi, ki imajo večja skladišča, zato da bi si zagotovile potrebne zaloge.
Na grafu so prikazane zmogljivosti za skladiščenje plina za vsako državo članico EU na dan 13. septembra 2026.
Na grafu so prikazane zmogljivosti za skladiščenje plina, količina plina v skladiščih in raven napolnjenosti za vsako državo članico EU na dan 13. septembra 2026.
Nemčija, Francija, Italija in Nizozemska so države z največjimi skladiščnimi zmogljivostmi.
Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Irska, Litva, Luksemburg, Malta in Slovenija nimajo skladišč plina, vendar morajo v skladu z uredbo o skladiščenju plina skleniti solidarnostne sporazume z drugimi državami članicami, zato da bi si zagotovile potrebne zaloge plina.
Vir teh podatkov je Gas Infrastructure Europe.
*Napolnjenost skladišč lahko preseže 100 %, saj zmogljivost skladišč ne ustreza vedno fizični zmogljivosti lokacij
Pravila za skladiščenje plina na kratko
EU je junija 2022 v odziv na neizzvano rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, ki je povzročila hude motnje na energetskih trgih, sprejela ukrepe za povečanje zalog plina, da bi poskrbela za zadostno oskrbo ter državljane in državljanke zaščitila pred visokimi cenami energije.
V skladu s temi pravili o zalogah plina so morale države članice EU poskrbeti, da so skladišča plina v EU vsako leto še pred hladnejšimi meseci napolnjena vsaj do 90 % zmogljivosti in da se skladiščeni plin v duhu solidarnosti deli po vsej EU.
Julija 2025 je Svet za dve leti podaljšal pravila in uvedel dodatno prožnost ter tako državam članicam omogočil, da se prilagajajo nenehno spreminjajočim se tržnim razmeram ter zoperstavijo morebitni tržni manipulaciji:
- obstoječi zavezujoči cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč plina je ohranjen, uvedena pa je prožnost, da se ta cilj doseže kadar koli med 1. oktobrom in 1. decembrom
- v primeru težkih pogojev za napolnjenost skladišč se uvede 10-odstotna prožnost, Komisija pa lahko v primeru dolgotrajnih neugodnih tržnih razmer poveča prožnost pri doseganju cilja napolnjenosti za dodatnih 5 odstotkov
Zadnja posodobitev: 23. september 2026
