"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet je po neformalnem srečanju ob zajtrku s Svetlano Tihanovsko, predstavnico beloruskih prodemokratičnih sil, izmenjal mnenja o Belorusiji in sprejel sankcije proti odgovornim za vse več hudih kršitev človekovih pravic v Belorusiji in nasilnega zatiranja civilne družbe, demokratične opozicije in novinarjev ter proti odgovornim za nezakoniti prisilni pristanek letala družbe Ryanair v Minsku v Belorusiji 23. maja 2021.
Danes smo sprejeli najobsežnejši sveženj sankcij v zvezi z Belorusijo, na seznamu je 86 posameznikov in subjektov. Ti ukrepi so bili usklajeni tudi s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami. […] Evropska unija je pripravljena še naprej podpirati prihodnjo demokratično Belorusijo s celovitim načrtom za gospodarsko pomoč v višini treh milijard EUR in bo nadaljevala pritisk na Lukašenkov režim s sankcijami proti posameznikom in subjektom, ki smo jih sprejeli danes, in gospodarskimi sankcijami, o katerih bomo odločali kmalu.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Ministri in ministrice so tudi potrdili možnosti glede usmerjenih gospodarskih sankcij, da bi lahko bile sprejete v kratkem, v skladu z usmeritvami, ki jih bo ta teden predlagal Evropski svet.
Svet je ponovno opozoril beloruski režim, da mora takoj in brezpogojno izpustiti vse politične zapornike in osebe, ki so bile pridržane zaradi miroljubnih pozivov k spoštovanju njihovih temeljnih svoboščin, prenehati z nadaljnjim zatiranjem, zagotoviti, da bodo krivci odgovarjali za svoja dejanja, ter vzpostaviti pristen in vključujoč nacionalni dialog s širšo družbo.
Irak
Zunanji ministri in ministrice so se seznanili z najnovejšimi dogajanji v Iraku, zlasti s prihodnjimi volitvami, varnostnimi vprašanji, regionalno stabilnostjo in dvostranskim sodelovanjem.
Irak izvaja celovite reforme, kljub temu pa so gospodarske in varnostne razmere še naprej kritične. Da bi podprli državo pri izvajanju reform, se je Svet odločil, da bo še pred koncem leta 2021 organiziral zasedanje Sveta za sodelovanje v zvezi s sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom na ministrski ravni.
Visoki predstavnik je sporočil svojo odločitev, da se bo odzval na poziv iraške vlade in na prihodnje iraške volitve, ki bodo 10. oktobra 2021, napotil misijo EU za opazovanje volitev.
Med neformalnim kosilom so imeli ministri in ministrice priložnost za neposredno izmenjavo mnenj z iraškim zunanjim ministrom Fuadom Husseinom, ki jih je seznanil z aktualnimi dogajanji v državi.
Latinska Amerika in Karibi
Svet je izmenjal mnenja o Latinski Ameriki in Karibih in se v razpravi posebej osredotočil na politična in gospodarska gibanja ter na dramatične socialno-ekonomske posledice širjenja pandemije COVID-19 v regiji.
Latinska Amerika ostaja ena tistih svetovnih regij, ki so najbližje EU z vidika vrednot in podpore večstranskemu na pravilih temelječemu mednarodnemu redu. EU je tudi največja vlagateljica v regiji in ena od vodilnih trgovinskih partneric.
Svet je izrazil pripravljenost za sodelovanje pri zagotavljanju podpore regiji pri spopadanju s pandemijo COVID-19 v okviru pristopa Ekipe Evropa, tudi z izboljšanjem dostopa do cepiv in večjimi donacijami cepiv. Ministri in ministrice so tudi poudarili, da je treba izboljšati finančno odpornost regiji s krepitvijo trgovinskih odnosov z najpomembnejšimi državami in partnerji, na primer z Mehiko, Čilom in Mercosurjem.
Nazadnje je Svet razpravljal o regionalnih žariščih, v katerih je treba zagotoviti politični dialog. V Venezuelo bo napotena raziskovalna volilna misija, ki bo preučila, ali so izpolnjeni pogoji za napotitev opazovalne misije v novembru.
Aktualne zadeve
Visoki predstavnik je ministre in ministrice seznanil z nedavnim obiskom v Libanonu, na katerem je izrazil solidarnost EU z libanonskim prebivalstvom in posredoval sporočilo EU političnim voditeljem, naj prevzamejo odgovornost za vzpostavitev nove reformam naklonjene vlade.
Ministri in ministrice so pred zasedanjem Evropskega sveta na kratko razpravljali o Turčiji v kontekstu nedavnega srečanja visokega predstavnika s turškim zunanjim ministrom Mevlütom Çavuşoğlujem.
Zunanji ministri in ministrice EU so se seznanili z izidi srečanja na visoki ravni v okviru dialoga med Beogradom in Prištino 15. junija 2021. Na tem srečanju, prvem na visoki ravni v zadnjih devetih mesecih, sta strani potrdili svojo zavezanost vsestranski normalizaciji odnosov in se dogovorili o nadaljevanju procesa dialoga v juliju.
V Svetu so na kratko izmenjali mnenja o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. V zvezi s tem je visoki predstavnik obvestil ministre in ministrice o svojih nedavnih stikih z novim izraelskim zunanjim ministrom Yairjem Lapidom.
Nato je Svet razpravljal o dramatičnih razmerah v regiji Tigraj v Etiopiji, kjer je zaradi hude humanitarne krize približno 400 000 oseb ogroženih zaradi namerno povzročene lakote in v smrtni nevarnosti. Izmenjava mnenj o Etiopiji je predvidena kot točka za razpravo na julijskem zasedanju Sveta za zunanje zadeve.
Visoki predstavnik je Svetu predstavil skupno sporočilo o odnosih med EU in Rusijo, na podlagi katerega bo Evropski svet ta teden opravil strateško razpravo.
Nazadnje so ministri na kratko obravnavali rezultate iranskih predsedniških volitev in stanje v pogajanjih na Dunaju, katerih namen je oživiti skupni celoviti načrt ukrepanja.
Razno
Svet je sprejel sklepe o vlogi kulturne dediščine pri spodbujanju miru, demokracije in trajnostnega razvoja ter tretji niz sankcij EU zaradi vojaškega udara v Mjanmaru/Burmi in represije, ki mu je sledila
Danes smo sprejeli najobsežnejši sveženj sankcij v zvezi z Belorusijo, na seznamu je 86 posameznikov in subjektov. Ti ukrepi so bili usklajeni tudi s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami. […] Evropska unija je pripravljena še naprej podpirati prihodnjo demokratično Belorusijo s celovitim načrtom za gospodarsko pomoč v višini treh milijard EUR in bo nadaljevala pritisk na Lukašenkov režim s sankcijami proti posameznikom in subjektom, ki smo jih sprejeli danes, in gospodarskimi sankcijami, o katerih bomo odločali kmalu.