"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Ruska agresija proti Ukrajini – posledice za prehransko varnost
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o najnovejših dogodkih v zvezi z rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Ministri in ministrice so poudarili, da so odločeni še naprej podpirati Ukrajino z izvajanjem pritiska na Rusijo in sodelovati z mednarodno skupnostjo.
Svet se je nato osredotočil na negativne posledice ruske vojne agresije na prehransko varnost po vsem svetu.
Rusija blokira izvoze iz Ukrajine. Rusija, ne mi. Rusija uničuje pristanišča, zaloge hrane in prometno infrastrukturo, kar je povzročilo svetovno prehransko krizo. Če je v ukrajinskih skladiščih blokiranih več kot 20 milijonov ton žita, nekdo pa preprečuje, da bi ta hrana prispela do potrošnikov, bodo ljudje trpeli lakoto. To je nameren poskus, da bi hrano uporabili kot vojno orožje, nameren poskus, da bi v svetu povzročili lakoto.
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko
Svet se je osredotočil zlasti na vpliv krize na afriške države in na to, kako tem državam pomagati ublažiti posledice zvišanja cen hrane.
EU izkazuje solidarnost in sprejema odločne ukrepe. Približno 1 milijardo EUR je obljubila za odpravo neustrezne prehranske varnosti v Sahelu, 600 milijonov EUR za nujno podporo za krepitev prehranskih sistemov in odpornosti na območju Afriškega roga ter 225 milijonov EUR za ublažitev posledic morebitnih nastajajočih prehranskih kriz v severni Afriki in Levantu. EU bo v sodelovanju z ZN preučila tudi učinek upoštevanja sankcij EU ali neupravičenega izogibanja trgu s strani nekaterih gospodarskih akterjev.
Svet je nato razpravljal o akcijskem načrtu o geopolitičnih posledicah ruske vojne agresije proti Ukrajini za tretje države. Akcijski načrt se osredotoča na solidarnost, spodbujanje proizvodnje hrane na terenu, stabilizacijo trgovine in večstransko sodelovanje.
Egipt
Po seji Pridružitvenega sveta EU-Egipt 19. junija, na kateri so bile potrjene nove prednostne naloge partnerstva med EU in Egiptom za obdobje do leta 2027, je Svet za zunanje zadeve razpravljal o odnosih EU z Egiptom. Razprava je bila osredotočena na prehransko varnost in egiptovsko predsedovanje prihodnji konferenci COP27.
Razpravi je sledila neformalna izmenjava mnenj med kosilom z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve Samehom Hasanom Šukrijem.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o posledicah ruske vojne agresije proti Ukrajini in o pripravah na konferenco COP27. Podnebne spremembe ostajajo prednostna naloga na svetovni ravni in EU bo podpirala Egipt pri zagotavljanju uspeha konference COP27.
Afriški rog
Svet je razpravljal o razmerah na območju Afriškega roga in elementih proaktivnega dolgoročnejšega sodelovanja EU v regiji, kjer se je nestabilnost zaradi pandemije COVID-19 in ruske vojne agresije proti Ukrajini še povečala.
Ministri in ministrice so pregledali razmere v Sudanu, kjer EU podpira tristranski mehanizem ZN, Afriške unije in Medvladne agencije za razvoj, da bi lažje našli politično rešitev.
V zvezi s Somalijo so ministri in ministrice poudarili, da je treba izkoristiti nov zagon po izvolitvi novega predsednika ter si prizadevati za politične, varnostne in gospodarske reforme.
Nazadnje so v razpravi poudarili, da kljub določenemu napredku v Etiopiji ta ne zadostuje za popolno normalizacijo odnosov. Pristop EU bi moral biti „previden, pogojen in transakcijski“, tj. odvisen od nadaljnjega humanitarnega dostopa, ponovne vzpostavitve osnovnih storitev v Tigraju ter odprave omejitev za gorivo in gnojila.
Ob robu seje Sveta je danski minister za zunanje zadeve uradno obvestil visokega predstavnika in francosko predsedstvo o nameri Danske, da prekine izvzetje ter se pridruži obrambni politiki in sodelovanju EU.
Rusija blokira izvoze iz Ukrajine. Rusija, ne mi. Rusija uničuje pristanišča, zaloge hrane in prometno infrastrukturo, kar je povzročilo svetovno prehransko krizo. Če je v ukrajinskih skladiščih blokiranih več kot 20 milijonov ton žita, nekdo pa preprečuje, da bi ta hrana prispela do potrošnikov, bodo ljudje trpeli lakoto. To je nameren poskus, da bi hrano uporabili kot vojno orožje, nameren poskus, da bi v svetu povzročili lakoto.