"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o agresiji Rusije proti Ukrajini.
Na začetku seje je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba prek videokonference na kratko nagovoril ministre in ministrice EU ter jih seznanil z najnovejšim razvojem dogodkov na terenu in hudimi posledicami agresije Rusije na civilno prebivalstvo v Ukrajini ter prehransko varnost po svetu.
Rusija poskuša uničiti Ukrajino in ukrajinski narod, s svojimi dejanji pa je hkrati sprožila svetovno prehransko in energetsko krizo. Ministri in ministrice so se soglasno strinjali, da je treba še naprej odločno podpirati Ukrajino in ji nuditi vso podporo v boju za svobodo in neodvisnost. Ukrajina potrebuje več orožja, in mi ji ga bomo zagotovili. Zato sem predlagal naslednjo tranšo iz evropskega mirovnega instrumenta, tj. dodatnih 500 milijonov EUR. O tem predlogu je bil danes dosežen politični dogovor.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Svet bo na podlagi skupnega predloga Komisije in visokega predstavnika nadaljeval svoje delo v zvezi z omejevalnimi ukrepi, vključno z ukrepi, s katerimi namerava zapolniti vrzeli in preprečiti izogibanje sankcijam. Visoki predstavnik je poudaril, da so sankcije EU učinkovite in da so močno prizadele rusko gospodarstvo.
Evropska unija bo Ukrajino, ki ji je Evropski svet nedavno podelil status države kandidatke, še naprej podpirala pri izvajanju programa reform v okviru evropske perspektive. Naslednja seja Pridružitvenega sveta EU-Ukrajina je predvidena 5. septembra 2022.
Svet je razpravljal o odnosih med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi (LAK).
Negativne posledice vojaške agresije Rusije v Ukrajini, zlasti naraščajoče cene ter pomanjkanje hrane, gnojil in energije, so močno prizadele države Latinske Amerike in Karibov.
Države Latinske Amerike in Karibov kljub temu ostajajo zelo pomembne partnerice EU na številnih področjih. Svet se je zato dogovoril, da bo okrepil te „druge čezatlantske odnose“ ter izboljšal kakovost odnosov med EU in državami LAK.
Ministri in ministrice so poudarili, kako pomembno in nujno je dokončati mrežo trgovinskih in pridružitvenih sporazumov, zlasti sporazumov z Mehiko in Čilom.
Svet se je dogovoril, da se bodo zunanji ministri in ministrice EU-CELACoktobra 2022 sestali v Buenos Airesu med argentinskim začasnim predsedstvom Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).
Digitalna diplomacija
Svet je izmenjal mnenja o digitalni diplomaciji in v zvezi s tem odobril sklepe.
Visoki predstavnik je poudaril, da se je EU opremila z novim orodjem zunanje politike za podporo svoje geopolitične vloge in prizadevanj na svetovnem tehnološkem prizorišču.
Danes sprejeti sklepi določajo namere EU na tem področju: dejavno spodbujanje regulativnega modela EU z vzpostavljanjem koalicij za digitalna vprašanja, razvojem programov usposabljanja „digitalnih diplomatov“ ter krepitvijo usklajevanja z ZN in drugimi večstranskimi organi.
EU je v zvezi s tem naredila prvi konkretni korak z odprtjem namenskega urada EU v San Franciscu, s katerim bo okrepila digitalno diplomacijo EU tako v ZDA kot z ZDA.
Aktualne zadeve
Ministri in ministrice EU so izmenjali mnenja o nadaljevanju srečanj pridružitvenega sveta z Izraelom, ki niso potekala že od leta 2012. Dogovorili so se, da bodo ponovno sklicali srečanja in začeli delo za določitev stališča EU. Stališče EU o bližnjevzhodnem mirovnem procesu se od sklepov Sveta iz leta 2016, ki zagovarjajo dvodržavno rešitev, ni spremenilo.
Svet je razpravljal tudi o razvoju dogodkov v Tuniziji pred ustavnim referendumom 25. julija. Ministri in ministrice so poudarili, kako pomembno je za Tunizijo, da se približa institucionalni normalnosti in ohrani demokratično ureditev. Vključujoč nacionalni dialog je temelj vsakega verodostojnega ustavnega procesa in dolgoročne stabilnosti.
Nazadnje so se ministri in ministrice dotaknili tudi razmer na Šrilanki in v Demokratični republiki Kongo.
Rusija poskuša uničiti Ukrajino in ukrajinski narod, s svojimi dejanji pa je hkrati sprožila svetovno prehransko in energetsko krizo. Ministri in ministrice so se soglasno strinjali, da je treba še naprej odločno podpirati Ukrajino in ji nuditi vso podporo v boju za svobodo in neodvisnost. Ukrajina potrebuje več orožja, in mi ji ga bomo zagotovili. Zato sem predlagal naslednjo tranšo iz evropskega mirovnega instrumenta, tj. dodatnih 500 milijonov EUR. O tem predlogu je bil danes dosežen politični dogovor.
