„Pripravljeni na 55“

Kaj je sveženj „Pripravljeni na 55“?

Sveženj „Pripravljeni na 55“ je sklop zakonodajnih aktov, katerih cilj je zmanjšati emisije toplogrednih plinov v EU za vsaj 55 % do leta 2030 in EU usmeriti na pot, po kateri bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost.

Sveženj:

• zagotavlja pravičen in socialno pošten prehod
• ohranja in krepi inovativnost in konkurenčnost industrije EU, hkrati pa zagotavlja enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte iz tretjih držav
• podpira vodilni položaj EU v svetovnem boju proti podnebnim spremembam

Svet kot sozakonodajalec

Predloge iz svežnja „Pripravljeni na 55“ je najprej predstavila Evropska komisija, nato pa so bili obravnavani na tehnični ravni v delovnih skupinah Sveta, pristojnih za zadevna področja politike.

Nato so o njih razpravljali veleposlaniki in veleposlanice držav članic EU v okviru Coreperja, da bi pripravili podlago za dogovor med 27 državami članicami. Ministri in ministrice EU v različnih sestavah Sveta so izmenjali mnenja o predlogih, da bi dosegli dogovor o skupnem stališču glede vsakega od predlaganih aktov.

V skladu z rednim zakonodajnim postopkom je Svet nato začel pogajanja z Evropskim parlamentom, da bi dosegli skupni dogovor za dokončno sprejetje zakonodajnih aktov.

Kaj vsebuje sveženj „Pripravljeni na 55“?

Sistem EU za trgovanje z emisijami

Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) je trg ogljika, ki temelji na sistemu „trgovanja s pokrovom“, tj. določanja zgornje meje količine pravic do emisij za energetsko intenzivne panoge in sektor proizvodnje električne energije ter trgovanja z njimi. Je glavno orodje EU za zmanjševanje emisij.

Cilj svežnja „Pripravljeni na 55“ je bila reforma sistema EU za trgovanje z emisijami, tako da bi postal ambicioznejši. Nove določbe zajemajo:

• razširitev na emisije iz pomorskega prometa
• hitrejše zmanjšanje pravic do emisij v sistemu in postopna odprava brezplačnih pravic za nekatere sektorje
• vzpostavitev sheme za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika v mednarodnem letalstvu (CORSIA) prek sistema EU ETS
• povečanje sredstev za sklad za modernizacijo in inovacijski sklad
• revizijo rezerve za stabilnost trga

Poleg tega je vzpostavljen nov samostojen sistem trgovanja z emisijami za stavbe, cestni promet in goriva za dodatne sektorje.

Svet za okolje je junija 2022 sprejel splošni pristop glede revizije EU ETS. Svet je decembra 2022 dosegel začasni dogovor z Evropskim parlamentom. To je vključevalo povečanje splošne ambicije glede zmanjšanja emisij do leta 2030 v sektorjih, vključenih v EU ETS, na 62 % v primerjavi s ciljem 61 %, ki ga je predlagala Komisija.

Svet in Evropski parlament sta decembra 2022 dosegla tudi začasni politični dogovor o reviziji pravil sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki se uporabljajo za letalski sektor. Cilj dogovora je bil zagotoviti, da bo letalstvo prispevalo k ciljem EU glede zmanjšanja emisij iz Pariškega sporazuma.

Svet je marca 2023 sprejel sklep o rezervi za stabilnost trga, ki je del EU ETS. Aprila 2023 je uradno sprejel revizijo EU ETS.

• Sveženj „Pripravljeni na 55“: Svet sprejel ključne zakonodajne akte za uresničitev podnebnih ciljev za leto 2030 (sporočilo za javnost, 25. april 2023)
• „Pripravljeni na 55“: Svet sprejel sklep o rezervi za stabilnost trga (sporočilo za javnost, 28. marec 2023)

Svet je decembra 2022 sprejel sklep o priglasitvi zahtev za poravnavo v okviru sheme CORSIA. CORSIA (shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo) je globalna shema za poravnavo emisij CO₂ iz mednarodnega letalstva, v kateri sodelujejo države članice EU.

• Svet sprejel sklep o zahtevah za poravnavo emisij iz letalstva (CORSIA) (sporočilo za javnost, 19. december 2022)

Socialni sklad za podnebje

Cilj Socialnega sklada za podnebje je ublažitev socialnega in porazdelitvenega učinka novega sistema za trgovanje z emisijami za stavbe in cestni promet.

Cilj sklada je na podlagi socialnih načrtov za podnebje, ki jih bodo pripravile države članice, zagotoviti podporne ukrepe in naložbe v korist ranljivih:

• gospodinjstev
• mikropodjetij
• uporabnikov prevoza

Sklad lahko krije tudi začasno neposredno dohodkovno podporo. Sklad je del proračuna EU in se financira iz zunanjih namenskih prejemkov do največ 65 milijard EUR.

Ministri in ministrice EU za okolje so se junija 2022 dogovorili o pogajalskem stališču Sveta za ustanovitev Socialnega sklada za podnebje. Svet in Evropski parlament sta decembra 2022 dosegla začasni politični dogovor o predlogu za sklad. Nova pravila je Svet sprejel aprila 2023.

• Sveženj „Pripravljeni na 55“: Svet sprejel ključne zakonodajne akte za uresničitev podnebnih ciljev za leto 2030 (sporočilo za javnost, 25. april 2023)

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je orodje EU za boj proti selitvi virov CO₂. Ta sistem določa pošteno ceno ogljika, izpuščenega med proizvodnjo uvoženega blaga v najbolj ogljično intenzivnih sektorjih – železo in jeklo, cement, gnojila, aluminij, elektrika in vodik –, ter spodbuja čistejšo industrijsko proizvodnjo v državah, ki niso članice EU.

Svet je uredbo o CBAM formalno sprejel aprila 2023, CBAM pa je začel v celoti delovati 1. januarja 2026.

Svet je septembra 2025 v okviru zakonodajnega svežnja Omnibus I sprejel sklop sprememb za poenostavitev CBAM in zmanjšanje birokracije. Uredba je začela veljati 20. oktobra 2025.

Evropska komisija je decembra 2025 predlagala nadaljnje ukrepe za okrepitev in razširitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.

Svet je 12. junija 2026 sprejel stališče o predlogu. Svet podpira razširitev CBAM na izbrane proizvode nižje v prodajni verigi ob prilagoditvi seznama zajetih proizvodov. Podpira tudi uvedbo novih ukrepov proti izogibanju in pojasnjuje pogoje, pod katerimi se lahko v izjemnih okoliščinah odobrijo začasna izvzetja.

• Sveženj „Pripravljeni na 55“: Svet sprejel ključne zakonodajne akte za uresničitev podnebnih ciljev za leto 2030 (sporočilo za javnost, 25. april 2023)
• Svet korak bližje okrepitvi mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah (sporočilo za javnost, 12. junij 2026)

Cilji držav članic glede zmanjšanja emisij

Uredba o porazdelitvi prizadevanj določa za države članice zavezujoče letne cilje glede emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami ali uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF). Ti sektorji vključujejo:

• cestni in domači pomorski promet
• stavbe
• kmetijstvo
• odpadke
• male industrije

Nova pravila v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ bodo povečala cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na ravni EU z 29 % na 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 v zadevnih sektorjih. Prav tako bodo ustrezno posodobila nacionalne cilje.

Ministri in ministrice EU za okolje so se 29. junija 2022 dogovorili o pogajalskem stališču Sveta o revidiranih pravilih. Svet je novembra 2022 dosegel začasni dogovor z Evropskim parlamentom. Svet je uredbo sprejel marca 2023.

• Sveženj „Pripravljeni na 55“: Svet sprejel uredbi o porazdelitvi prizadevanj ter o rabi zemljišč in gozdarstvu (sporočilo za javnost, 28. marec 2023)

Emisije in odvzemi zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva

Uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) določa zavezujočo zavezo EU za zmanjšanje emisij in povečanje odvzemov v sektorjih rabe zemljišč in gozdarstva. S svežnjem „Pripravljeni na 55“ so določbe postale ambicioznejše.

Nova pravila določajo višji cilj na ravni EU v višini vsaj 310 milijonov ton ekvivalenta CO₂ neto odvzemov toplogrednih plinov za leto 2030. Za vsako državo članico so določeni zavezujoči nacionalni cilji.

Svet za okolje je 29. junija 2022 sprejel splošni pristop glede revidirane uredbe o LULUCF. Začasni dogovor z Evropskim parlamentom je bil dosežen novembra 2022. Svet je uredbo sprejel marca 2023.

• Sveženj „Pripravljeni na 55“: Svet sprejel uredbi o porazdelitvi prizadevanj ter o rabi zemljišč in gozdarstvu (sporočilo za javnost, 28. marec 2023)

Standardi emisij CO₂ za avtomobile in kombinirana vozila

Avtomobili in kombinirana vozila ustvarijo 15 % vseh emisij ogljikovega dioksida v EU. EU je v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ sprejela nova pravila, ki urejajo emisije CO₂ iz teh vozil.

Uredba uvaja progresivne vseevropske cilje zmanjšanja emisij za avtomobile in kombinirana vozila do leta 2030 in pozneje, vključno s ciljem 100-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2035 za nove avtomobile in kombinirana vozila.

Svet je junija 2022 sprejel splošni pristop glede predloga. Dogovor z Evropskim parlamentom je bil dosežen oktobra 2022. Svet je uredbo sprejel marca 2023.

• „Pripravljeni na 55“: Svet sprejel uredbo o emisijah CO₂ za nove avtomobile in kombinirana vozila (sporočilo za javnost, 28. marec 2023)

Zmanjšanje emisij metana v energetskem sektorju

Komisija je decembra 2021 v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ predstavila predlog za nova pravila EU o zmanjšanju emisij metana v energetskem sektorju.

Svet se je decembra 2022 dogovoril o splošnem pristopu glede predloga. Svet in Evropski parlament sta novembra 2023 dosegla začasni dogovor o uredbi. Svet je nova pravila sprejel maja 2024.

Cilj uredbe je spremljanje in zmanjšanje emisij metana v energetskem sektorju. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt, ki pomembno prispeva k podnebnim ukrepom, saj je metan za ogljikovim dioksidom drugi najpogostejši toplogredni plin.

Temelji na strateški viziji iz strategije EU za zmanjšanje emisij metana iz leta 2020. EU je leta 2021 na konferenci ZN o podnebnih spremembah COP26 skupaj z ZDA predstavila zavezo glede zmanjšanja svetovnih emisij metana, s katero se je več kot 100 držav zavezalo, da bodo svoje emisije metana do leta 2030 zmanjšale za 30 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2020.

• Pripravljeni na 55: Svet dokončno odobril zmanjšanje emisij metana v energetskem sektorju (sporočilo za javnost, 27. maj 2024)

Trajnostna letalska goriva

Trajnostna letalska goriva (napredna biogoriva in električna goriva) bi lahko znatno zmanjšala emisije zrakoplovov, vendar ta potencial večinoma ni izkoriščen, saj takšna goriva predstavljajo le 0,05 % skupne porabe goriva v letalskem sektorju.

Cilj uredbe ReFuelEU za letalstvo je zmanjšati okoljski odtis letalskega sektorja in mu omogočiti, da prispeva k doseganju podnebnih ciljev EU.

Svet se je junija 2022 dogovoril o splošnem pristopu glede predloga. Začasni dogovor z Evropskim parlamentom je bil dosežen aprila 2023. Svet je novo uredbo sprejel oktobra 2023.

• Pobuda „ReFuelEU za letalstvo“: Svet sprejel nov akt za razogljičenje letalskega sektorja (sporočilo za javnost, 9. oktober 2023)

Razogljičena goriva v ladijskem prometu

Kljub napredku v zadnjih letih je pomorski sektor še vedno skoraj v celoti odvisen od fosilnih goriv in je pomemben vir emisij toplogrednih plinov in emisij drugih škodljivih onesnaževal. Cilj pobude FuelEU za pomorstvo je do leta 2050 zmanjšati intenzivnost toplogrednih plinov energije, porabljene na krovu ladij, do 80 %. Nova pravila spodbujajo uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v ladijskem prometu.

Svet se je junija 2022 dogovoril o splošnem pristopu glede predloga. Svet in Parlament sta začasni dogovor dosegla marca 2023.

Svet je nova pravila sprejel julija 2023 in s tem zaključil zakonodajni postopek.

• Pobuda FuelEU za pomorstvo: Svet sprejel nov akt za razogljičenje pomorskega sektorja (sporočilo za javnost, 25. julij 2023)

Infrastruktura za alternativna goriva

Glavni cilj uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva je državljanom in državljankam ter podjetjem zagotoviti dostop do zadostnega infrastrukturnega omrežja za polnjenje ali oskrbo cestnih vozil in ladij z alternativnimi gorivi.

Nova pravila bodo prometnemu sektorju omogočila, da znatno zmanjša svoj ogljični odtis. Določila so tudi več ciljev za leto 2025 ali 2030, med drugim:

• namestitev polnilnih postaj za osebna in kombinirana vozila na vsakih 60 km
• postavitev oskrbovalnih postaj za vodik, ki bodo namenjene osebnim vozilom in tovornjakom, v vseh urbanih vozliščih do leta 2030
• možnost enostavnega plačila na polnilnih ali oskrbovalnih mestih za uporabnike električnih vozil ali vozil s pogonom na vodik

Svet se je junija 2022 dogovoril o skupnem stališču (splošni pristop) glede predloga Komisije za to uredbo. Svet in Parlament sta začasni dogovor dosegla marca 2023.

Svet je nova pravila sprejel julija 2023.

• Infrastruktura za alternativna goriva: Svet sprejel novo zakonodajo za več polnilnih in oskrbovalnih postaj po vsej Evropi (sporočilo za javnost, 25. julij 2023)

Energija iz obnovljivih virov

Direktiva EU o energiji iz obnovljivih virov je bila revidirana v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“. Cilj revizije je bil povečati delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energije v EU na 42,5 % do leta 2030 z dodatnim 2,5-odstotnim okvirnim dodatkom, ki naj bi omogočil, da bo skupni delež dosegel 45 %.

Direktiva vključuje sektorske podcilje in ukrepe v vseh sektorjih, s posebnim poudarkom na sektorjih, v katerih je bil napredek glede vključevanja energije iz obnovljivih virov do zdaj počasen, zlasti na področju prometa, stavb in industrije.

Ministri in ministrice EU za energijo so se 27. junija 2022 dogovorili o skupnem stališču glede revidirane direktive EU o energiji iz obnovljivih virov. Svet in Evropski parlament sta marca 2023 dosegla začasni politični dogovor. Svet je nova pravila sprejel oktobra 2023.

• Energija iz obnovljivih virov: Svet sprejel nova pravila (sporočilo za javnost, 9. oktober 2023)

Energijska učinkovitost

Z revidirano direktivo EU o energetski učinkovitosti se bo poraba končne energije na ravni EU do leta 2030 zmanjšala za 11,7 % v primerjavi z napovedmi iz leta 2020.

Nova pravila bodo okrepila prizadevanja držav članic glede energetske učinkovitosti, in sicer z večjimi letnimi obveznostmi prihrankov energije in zmanjšanjem porabe energije v stavbah javnega sektorja.

Svet je splošni pristop glede predlaganih novih pravil sprejel 27. junija 2022. Pogajalci predsedstva Sveta in Evropskega parlamenta so marca 2023 dosegli začasni politični dogovor o reviziji direktive.

Svet je novo direktivo sprejel julija 2023.

• Svet sprejel direktivo o energetski učinkovitosti (sporočilo za javnost, 25. julij 2023)

Energetska učinkovitost stavb

Stavbam na ravni Unije gre pripisati 40 % porabljene energije ter 36 % neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo. Namen direktive o energetski učinkovitosti stavb, ki je bila revidirana leta 2024, je povečati energetsko učinkovitost stavb v EU do leta 2030 in pozneje.

Glavna cilja direktive sta:

• vse nove stavbe bodo do leta 2030 brezemisijske
• obstoječe stavbe bodo do leta 2050 preoblikovane v brezemisijske stavbe

Države članice EU so se oktobra 2022 v okviru Sveta dogovorile o skupnem stališču (splošni pristop) glede predloga za revizijo direktive, ki ga je predložila Komisija. Svet in Evropski parlament sta 7. decembra 2023 dosegla začasni politični dogovor o predlogu. Nova pravila je Svet sprejel aprila 2024.

• Za brezemisijske stavbe do leta 2050: Svet sprejel pravila za izboljšanje energetske učinkovitosti (sporočilo za javnost, 12. april 2024)

Sveženj o trgu vodika in razogljičenega plina

Cilj svežnja o trgu vodika in razogljičenega plina je zmanjšanje ogljičnega odtisa, ki ga ustvarja trg plina. Namen svežnja je doseči prehod z zemeljskega plina na obnovljive in nizkoogljične pline ter spodbuditi njihovo uporabo v EU do leta 2030 in pozneje.

Sveženj sestavljata uredba in direktiva. Ti določata skupna pravila notranjega trga za pline iz obnovljivih virov, zemeljski plin in vodik. Tako naj bi vzpostavili regulativni okvir za namensko infrastrukturo za vodik in trge vodika ter celostno načrtovanje omrežja. Predlagana akta določata tudi pravila za varstvo potrošnikov in povečujeta zanesljivost oskrbe.

Svet je marca 2023 določil stališče za pogajanja (splošni pristop) z Evropskim parlamentom o obeh predlogih. Svet in Parlament sta decembra 2023 dosegla začasni politični dogovor o uredbi o skupnih pravilih notranjega trga obnovljivih plinov, zemeljskega plina in vodika. Začasni dogovor o direktivi je bil dosežen 28. novembra 2023.

Svet je sveženj sprejelmaja 2024.

• Pripravljeni na 55: Svet odobril sveženj o trgu plina in vodika (sporočilo za javnost, 21. maj 2024)

Obdavčitev energije

Cilj predloga za revizijo direktive Sveta o obdavčitvi energentov in električne energije je:

• uskladiti obdavčitev energentov in električne energije z energetsko, okoljsko in podnebno politiko EU
• ohraniti in izboljšati notranji trg EU s posodobitvijo področja uporabe energentov in strukture stopenj ter z racionalizacijo uporabe davčnih oprostitev in znižanj v državah članicah
• ohraniti zmogljivosti ustvarjanja prihodkov za proračune držav članic

O predlogu trenutno razpravlja Svet. Finančni ministri in ministrice EU so decembra 2022 opravili orientacijsko razpravo o reviziji direktive o obdavčitvi energije. Decembra 2024 so opravili še eno orientacijsko razpravo o reviziji in pozdravili dosedanji napredek.

• Svet za ekonomske in finančne zadeve, 10. december 2024
• Svet za ekonomske in finančne zadeve, 6. december 2022
• Predlog za revizijo direktive o obdavčitvi energije