Podnebne spremembe: kako ukrepa EU
Države EU vlagajo velika prizadevanja v boj proti podnebnim spremembam in v dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Podnebno nevtralna EU do leta 2050
Države EU so pravno zavezane boju proti podnebnim spremembam s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo z neto ničelnimi emisijami toplogrednih plinov do leta 2050.
S tem so decembra 2019 soglašali voditelji in voditeljice EU, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta, pozneje pa je Evropska komisija začela izvajati tudi evropski zeleni dogovor.
Navedeni cilj izhaja iz zavezanosti Pariškemu sporazumu, ki so ga podpisale in ratificirale vse države članice EU.
5 facts about the EU's goal of climate neutrality
Kaj so podnebna nevtralnost in neto ničelne emisije
Podnebna nevtralnost pomeni, da se količina emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi človekove dejavnosti, kot so emisije ogljikovega dioksida (CO2) zaradi izgorevanja fosilnih goriv, v ozračju močno zmanjša, s čimer se prepreči vpliv na podnebni sistem.
Tiste emisije, ki jih je težko odpraviti, se izravnajo z odvzemi ogljika, tj. z ekstrakcijo CO2 iz ozračja, bodisi naravno z vegetacijo bodisi z mehanskimi sredstvi.
V podnebno nevtralnem gospodarstvu je dosežena ničelna stopnja neto emisij.
Kako bodo države EU dosegle podnebno nevtralnost
Da bi v EU do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost, morajo države EU drastično zmanjšati emisije toplogrednih plinov in najti način za izravnavo preostalih, neizogibnih emisij.
EU si je v zadnjih letih, zlasti v okviru evropskega zelenega dogovora, zastavila cilje zmanjšanja emisij v vseh gospodarskih sektorjih in sprejela zakone za njegovo dosego.
Podnebni cilji EU
Ker podnebna kriza postaja vse hujša, ekstremni vremenski pojavi pa vse pogostejši in vse resnejši, si države EU zastavljajo postopoma vse ambicioznejše ciljeza boj proti podnebnim spremembam.
Leta 2008 je bil sprejet prvi dogovor o podnebnem cilju na ravni EU, v skladu s katerim naj bi se emisije do leta 2020 zmanjšale za 20 % v primerjavi z letom 1990. EU je ta cilj presegla, saj je do leta 2020 dosegla 32-odstotno zmanjšanje. To je bilo sicer povezano tudi s pandemijo COVID-19, vendar podatki kažejo, da je EU svoj cilj presegla že leta 2019, ko je dosegla 25-odstotno zmanjšanje.
Leta 2014 je Evropska unija dosegla dogovor o cilju, v skladu s katerim naj bi emisije do leta 2030 zmanjšale za 40 %. Leta 2023 je povečala svoje ambicije glede cilja za leto 2030: z evropskimi podnebnimi pravili so države EU zdaj pravno zavezane, da emisije do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 %.
Svet je marca 2026 po dosegi dogovora z Evropskim parlamentom sprejel spremenjena evropska podnebna pravila, s katerimi je uvedel zavezujoč vmesni cilj za leto 2040, tj. 90-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Ta novi cilj je ključni korak k dolgoročnemu cilju EU, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Evropska podnebna pravila se – kot uredba – neposredno uporabljajo v vseh državah članicah EU.
- Podnebni cilj za leto 2040: Svet dal končno zeleno luč (sporočilo za javnost, 5. marec 2026)
- Podnebni cilj za leto 2040: Svet in Parlament sprejela dogovor glede 90-odstotnega zmanjšanja emisij (sporočilo za javnost, 10. december 2025)
- Podnebni cilj za leto 2040: Svet dosegel dogovor o stališču glede 90-odstotnega zmanjšanja emisij (sporočilo za javnost, 5. november 2025)
Podnebna politika in pravila EU
Velik del nedavne podnebne politike EU izhaja iz evropskega zelenega dogovora.
Evropska podnebna pravila so glavni zakonodajni akt, sprejet v okviru zelenega dogovora, saj vse države članice EU pravno zavezuje, da do leta 2050 dosežejo cilj podnebne nevtralnosti.
Pomemben sklop podnebne zakonodaje je sveženj Pripravljeni na 55, ki zajema več zakonodajnih aktov ter določa pravila in ukrepe za dosego cilja zmanjšanja emisij za vsaj 55 % do leta 2030.
Ker je za dosego ravnovesja neto ničelnih emisij potrebna korenita preobrazba sedanjega gospodarskega modela, podnebna politika zajema vse gospodarske sektorje. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov ukrepov, sprejetih na podlagi prava EU.
Evropski zeleni dogovor
Primeri podnebnih ukrepov
Spodbujanje energije iz obnovljivih virov
Izboljšanje energetske učinkovitosti
Povečanje odvzemov ogljika
Reforma in širitev trgovanja z emisijami
Omogočanje okolju prijaznejšega prometa
Podpora prebivalstvu pri prehodu na bolj zeleno gospodarstvo
Osem načinov, kako življenje v EU postaja okolju prijaznejše
Prehod na okolju prijaznejši način življenja je ključen, da bi se lahko odzvali na podnebno krizo in zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv, zlasti tistih, ki prihajajo iz Rusije. EU in njenih 27 držav pripravljajo nova skupna pravila v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, da bi zmanjšali ogljični odtis EU. Kako bodo nova pravila vplivala na naš način življenja, dela in potovanja? Preberite naš prispevek o tem, kakšno bo življenje v EU leta 2030.
Napredek na poti k podnebni nevtralnosti
Odkar so se države EU dogovorile o prvih podnebnih ciljih, je EU močno zmanjšala svoj vpliv na podnebje.
Leta 2024 je emisije toplogrednih plinov zmanjšala za več kot 37 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 (oziroma za več kot 39 %, če se ne upoštevata mednarodno letalstvo in pomorski promet).
Vendar se emisije ne zmanjšujejo enako hitro v vseh sektorjih. Medtem ko se emisije v sektorju prometa povečujejo, so v drugih sektorjih bistveno manjše kot leta 1990, pri čemer je na prvem mestu energetika s 57-odstotnim zmanjšanjem.
Emisije toplogrednih plinov v EU upadajo
V spodnjem diagramu so prikazane emisije toplogrednih plinov v EU po sektorjih v milijardah ton ekvivalenta CO2, iz česar so izključene emisije iz mednarodnega letalstva in plovbe ter odvzemi (ponori ogljika) iz sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).
Shematska preglednica, ki prikazuje emisije toplogrednih plinov v EU po sektorjih v obdobju 1990–2024 v ekvivalentu CO2. Po sektorjih je bilo zmanjšanje oziroma povečanje emisij med letoma 1990 in 2024 naslednje:
- kmetijstvo: –26,3 %
- energetika: –57,3 %
- industrijski procesi: –41,5 %
- proizvodnja in gradbeništvo: –49,4 %
- stanovanjske in poslovne stavbe: –37,2 %
- promet: +18,7 %
- odpadki: –41,6 %
Glej tudi
Globalni podnebni ukrepi
Evropski prispevek k podnebnemu financiranju (v mrd. EUR)
„Pripravljeni na 55“
Zadnja posodobitev: 5. marec 2026