Skip to content

„Pripravljeni na 55“: reforma sistema EU za trgovanje z emisijami

Sistem EU za trgovanje z emisijami (sistem EU ETS) je ključni instrument EU za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Reforma sistema je del svežnja „Pripravljeni na 55“ – sklopa predlogov za revizijo in posodobitev podnebne, energetske in prometne zakonodaje EU, ki bodo prispevali k uresničevanju podnebnih ciljev EU, tj. da se neto emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 %, do leta 2050 pa se doseže podnebna nevtralnost.

Svet in Evropski parlament sta decembra 2022 dosegla začasni politični dogovor o reformi sistema ETS. Svet je novo zakonodajo uradno sprejel aprila 2023.

Infografika pojasnjuje reformo sistema EU za trgovanje z emisijami: katere sektorje zadeva, katere spremembe prinaša in kako prispeva k podnebni nevtralnosti.

Kaj prinaša reforma sistema EU za trgovanje z emisijami

Sistem EU za trgovanje z emisijami (sistem EU ETS) je eden največjih trgov ogljika na svetu in ključen instrument EU za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

  • V okviru sistema se določa cena ogljika. Subjekti, vključeni v sistem ETS, morajo vsako leto kupiti „pravice“, ki ustrezajo njihovim emisijam toplogrednih plinov.
  • Vsako leto se določi mejna vrednost količine pravic, danih na trg za to leto. Ta mejna vrednost se letno znižuje. To ustvarja finančne spodbude za podjetja, da zmanjšujejo emisije.
  • Nekateri sektorji, ki so izpostavljeni selitvi virov CO2, kljub vsemu prejemajo brezplačne pravice, da bi se podprla njihova konkurenčnost.

Kako sistem EU ETS prispeva k cilju podnebne nevtralnosti?

Sistem EU ETS zajema približno 40 % vseh emisij EU in se je že izkazal za ključen instrument zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

Od leta 2005, ko je bil uveden, so se emisije EU v vključenih sektorjih zmanjšale za 41 %.

Z reformo se bodo emisije še dodatno zmanjšale in EU bo tako bližje podnebni nevtralnosti.

Kateri sektorji so trenutno vključeni?

Sistem EU ETS zajema približno 10 000 podjetij

  • proizvodnja električne energije in toplote
  • energijsko intenzivne panoge (npr. naftne rafinerije ter proizvodnja jekla, cementa stekla in papirja)
  • komercialno letalstvo (leti znotraj Evropskega gospodarskega prostora)

Kaj se bo spremenilo z reformo?

  • Ambicioznejši cilji glede zmanjšanja emisij
    • novo zmanjšanje za 62 %
  • Hitrejše znižanje mejne vrednosti, manj pravic na trgu:
    • zmanjšanje za 117 milijonov pravic v dveh letih
    • letno zmanjšanje za 4,3 % (2024–2027) in za 4,4 % (2028–2030) namesto sedanjih 2,2 %
  • Novi sektorji, ki jih bo zajemal sistem ETS:
    • razširitev na pomorski promet (postopno uvajanje med letoma 2024 in 2026)
    • novi ločen sistem ETS za stavbe, cestni promet in goriva za dodatne sektorje
  • Postopno opuščanje brezplačnih pravic za nekatere sektorje (vzporedno z uvajanjem mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah – sistem oblikovanja cen ogljika, ki se uporablja za energetsko intenzivne proizvode, uvožene v EU, da bi se preprečila selitev virov CO2)
  • Povečanje sredstev za razogličenje sektorjev, vključenih v sistem ETS
    • sklad za modernizacijo
    • sklad za inovacije
  • Do 65 milijard EUR za obravnavanje učinka, ki ga prinaša oblikovanje cen ogljika v okviru predlaganega sistema ETS za stavbe, cestni promet in goriva za dodatne sektorje
    • del prihodka od pravic za stavbe, cestni promet in goriva za dodatne sektorje bo prispeval k socialnemu skladu za podnebje (zaščita najbolj ranljivih oseb in podjetij pred učinkom, ki ga prinaša oblikovanje cen ogljika v okviru novega sistema ETS)

Področja

Zadnja posodobitev: 31. januar 2025