Okvir EU za preselitev

Preselitev in humanitarni sprejem ljudem, ki potrebujejo mednarodno zaščito, omogočata, da se iz tretje države, v kateri so poiskali zatočišče, preselijo v državo članico EU, ki jim zagotavlja zaščito.

Preselitev se na splošno izvaja na podlagi napotitev Agencije ZN za begunce (UNHCR). Humanitarni sprejem se lahko izvede na zahtevo države članice EU in se lahko opre na napotitev Agencije Evropske unije za azil (EUAA), UNHCR ali drugih ustreznih mednarodnih organizacij.

Evropska komisija je leta 2016 predlagala stalni okvir EU za preselitev in humanitarni sprejem, ki bo nadomestil ad hoc programe, ki so jih prej uporabljale države članice.

Z okvirom EU za preselitev naj bi:

• razširili varne in zakonite poti v EU za ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito
• podprli dolgoročno upravljanje migracij in pripomogli k zmanjševanju nedovoljenih prihodov
• vzpostavili enotna pravila in postopke EU za preselitev in humanitarni sprejem
• prispevali k mednarodnim prizadevanjem za preselitev in humanitarni sprejem
• podprli države nečlanice EU, ki gostijo veliko število beguncev

Okvir je del pakta o migracijah in azilu. Sprejet je bil maja 2024, uporabljati pa se je začel 11. junija 2024. Ena določba, povezana z operativno uvedbo sistema Eurodac, se je začela uporabljati 12. junija 2026.

Ključne značilnosti okvira

Okvir EU za preselitev določa skupni pristop k preselitvi in humanitarnemu sprejemu po vsej EU. Na podlagi obstoječih praks uvaja usklajene opredelitve, merila za upravičenost, postopke za sprejem in razloge za zavrnitev sprejema.

Okvir zagotavlja večjo doslednost in predvidljivost za države članice, hkrati pa krepi prispevek EU k prizadevanjem za mednarodno zaščito.

Krepi tudi sodelovanje s tretjimi državami, ki gostijo veliko število beguncev. Z zagotavljanjem možnosti zaščite v EU izkazuje solidarnost s partnerskimi državami ter podpira mednarodna prizadevanja za preselitev in humanitarni sprejem skupaj z drugimi svetovnimi akterji.