Migracijska politika: Svet dosegel dogovor o ključnih zakonodajnih aktih o azilu in migracijah

Svet je danes naredil odločilen korak k posodobitvi pravil EU o azilu in migracijah. Dogovoril se je o pogajalskem stališču glede uredbe o azilnih postopkih ter uredbe o upravljanju azila in migracij. To stališče bo podlaga za pogajanja predsedstva Sveta z Evropskim parlamentom.

Nobena država članica se ne more sama uspešno spopadati z izzivi migracij. Države, ki so najbolj na udaru, potrebujejo našo solidarnost. Vse države članice pa morajo imeti možnost, da se zanesejo na odgovorno spoštovanje dogovorjenega pravila. Zelo sem vesela, da smo se na tej podlagi dogovorili o našem pogajalskem stališču.

Maria Malmer Stenergard, švedska ministrica za migracije

Racionalizacija azilnega postopka

Uredba o azilnih postopkih določa skupni postopek po vsej EU, ki ga morajo države članice upoštevati, ko posamezniki zaprosijo za mednarodno zaščito. Racionalizira postopkovne ureditve (npr. trajanje postopka) in določa standarde za pravice prosilca za azil (npr. zagotavljanje storitev tolmača ali pravico do pravne pomoči in zastopanja).

Namen uredbe je tudi preprečiti zlorabo sistema z določitvijo jasnih obveznosti za prosilce, da med celotnim postopkom sodelujejo z organi.

Postopki na meji

Uredba o azilnih postopkih uvaja tudi obvezne postopke na meji, da bi se na zunanjih mejah EU hitro ocenilo, ali so prošnje neutemeljene ali nedopustne. Osebam, za katere se uporablja azilni postopek na meji, ni dovoljen vstop na ozemlje države članice.

Postopek na meji bi se uporabil, kadar prosilec za azil vloži prošnjo na zunanjem mejnem prehodu po prijetju v zvezi z nezakonitim prehodom meje in po izkrcanju po operaciji iskanja in reševanja. Postopek je obvezen za države članice, če prosilec ogroža nacionalno varnost ali javni red, zavaja organe z napačnimi informacijami ali s prikrivanjem informacij in če ima državljanstvo države, katere prebivalcem se prošnje za azil odobrijo v manj kot 20 % primerov.

Skupno trajanje azilnega postopka in postopka vračanja na meji ne bi smelo presegati 6 mesecev.

Zadostna zmogljivost

Za izvajanje postopka na meji bi morale države članice vzpostaviti zadostno zmogljivost v smislu sprejema in človeških virov, ki so potrebni za obravnavo določenega števila prošenj v vsakem trenutku in za izvrševanje odločb o vrnitvi.

Na ravni EU je ta zadostna zmogljivost 30 000. Zadostna zmogljivost vsake države članice bo določena na podlagi formule, ki upošteva število nezakonitih prehodov meje in zavrnitev vstopa v obdobju treh let.

Sprememba dublinskih pravil

Uredba o upravljanju azila in migracij bi morala, ko bo sprejeta, nadomestitiveljavno dublinsko uredbo. Dublinska uredba določa pravila, ki narekujejo, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil. Uredba o upravljanju azila in migracij bo poenostavila ta pravila in skrajšala roke. Sedanji zapleten postopek ponovnega sprejema, katerega cilj je predaja prosilca v državo članico, odgovorno za njegovo prošnjo, bo na primer nadomeščen s preprostim obvestilom o ponovnem sprejemu.

Novi solidarnostni mehanizem

Da bi uravnotežili sedanji sistem, v katerem je za veliko večino prošenj za azil odgovornih nekaj držav članic, se predlaga uvedba novega solidarnostnega mehanizma, ki bi bil enostaven, predvidljiv in izvedljiv. Nova pravila združujejo obvezno solidarnost in prožnost za države članice pri izbiri posamičnih prispevkov. Ti prispevki vključujejo premestitev, finančne prispevke ali alternativne solidarnostne ukrepe, kot so napotitev osebja ali ukrepi, usmerjeni na krepitev zmogljivosti. Države članice imajo popolno diskrecijsko pravico glede oblike svojih solidarnostnih prispevkov. Nobena država članica ne bo nikoli dolžna izvajati premestitev.

Določeno bo minimalno letno število premestitev iz držav članic, v katerih večina oseb vstopi v EU, v države članice, ki so manj izpostavljene takšnim prihodom. To število je 30 000, najmanjši letni znesek finančnih prispevkov pa bo določen pri 20 000 EUR na premestitev. Ti številki se lahko povečata, kadar je to potrebno, pri čemer se upošteva tudi primer, ko v danem letu ni predvideno, da bi bila potrebna solidarnost.

Da bi nadomestili morebitno nezadostno število obljubljenih premestitev, bo kot solidarnostni ukrep na drugi ravni na voljo poravnava obveznosti v korist držav članic, ki prejemajo sredstva iz solidarnostnega mehanizma. To pomeni, da bo prispevajoča država članica prevzela odgovornost za obravnavanje prošnje za azil s strani oseb, ki bi bile v običajnih okoliščinah predane odgovorni državi članici (upravičeni državi članici). Ta program bo postal obvezen, če zaveze o premestitvi ne bodo dosegle 60 % vseh potreb, ki jih je Svet opredelil za dano leto, ali ne bodo dosegle števila, določenega v uredbi (30 000).

Preprečevanje zlorab in sekundarnega gibanja

Uredba o upravljanju azila in migracij vsebuje tudi ukrepe za preprečevanje zlorab s strani prosilca za azil in sekundarnega gibanja (kadar se migrant preseli iz države, v katero je prvič prispel, da bi zaprosil za zaščito ali stalno preselitev drugje). Uredba na primer določa obveznosti prosilcev, da zaprosijo za azil v državi članici prvega vstopa ali zakonitega prebivanja. Odvrača od sekundarnih gibanj z omejevanjem možnosti za prenehanje ali prenos odgovornosti med državami članicami in tako zmanjšuje možnosti prosilca, da izbere državo članico, v kateri vloži zahtevek.

Medtem ko bi morala nova uredba ohraniti glavna pravila o določitvi odgovornosti, dogovorjeni ukrepi vključujejo spremenjene roke za njeno trajanje:

• država članica prvega vstopa bo odgovorna za prošnjo za azil za obdobje dveh let
• če želi država predati osebo v državo članico, ki je dejansko odgovorna za migranta, in ta oseba pobegne (npr. ko se migrant skriva, da bi se izognil predaji), se odgovornost po treh letih prenese na državo članico, ki izvede predajo
• če država članica zavrne prosilca v postopku na meji, bo njena odgovornost za to osebo prenehala po 15 mesecih (v primeru ponovne prošnje)

Ozadje in naslednji koraki

Oba zakonodajna akta, v zvezi s katerima se je Svet dogovoril o skupnem pristopu, sta del pakta o migracijah in azilu, ki ga sestavlja sklop predlogov za reformo pravil EU o migracijah in azilu. Temu novemu paktu o migracijah in azilu z dne 23. septembra 2020 je bilo priloženih več zakonodajnih predlogov. Med njimi sta uredba o upravljanju azila in migracij ter sprememba predloga uredbe o azilnih postopkih iz leta 2016.

• Predlog uredbe o upravljanju azila in migracij, 13. junij 2023
• Predlog uredbe o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito, 14. junij 2023