Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T): Svet dokončno odobril novo uredbo za boljšo in trajnostno povezljivost v Evropi

Svet je danes sprejel revidirano uredbo o smernicah EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Cilj novega akta je vzpostaviti zanesljivo, nemoteno in visokokakovostno prometno omrežje, ki bo zagotavljalo trajnostno povezljivost po vsej Evropi brez fizičnih prekinitev, ozkih grl in manjkajočih povezav.

Omrežje TEN-T je ključni instrument prometne politike EU, ki močno prispeva k našim ciljem glede mobilnosti, pa tudi k ekonomski, socialni in ozemeljski koheziji. Današnje sprejetje revidirane uredbe je zagotovo mejnik na poti k trajnostnemu in odpornemu omrežju v Evropi, ki naj bi v prihodnjih letih pomagal razrešiti skrbi naših državljanov in državljank ter podjetij v zvezi z mobilnostjo.

Georges Gilkinet, belgijski podpredsednik vlade in minister za mobilnost

Omrežje TEN-T bo razvito in nadgrajeno postopoma; v novi uredbi so določeni jasni roki za njegovo dokončno vzpostavitev v treh fazah: do leta 2030 za jedrno omrežje, do leta 2040 za razširjeno omrežje in do leta 2050 za celovito omrežje. Novi vmesni rok, tj. leto 2040, je bil uveden, da bi še pred rokom leta 2050, ki sicer velja za širše, celovito omrežje, dokončali obsežne, večinoma čezmejne projekte, kot so manjkajoče železniške povezave. Do leta 2040 je treba na primer dokončati novi železniški povezavi za visoke hitrosti med Portom in Vigom ter Budimpešto in Bukarešto. Potniki bodo denimo lahko po vzpostavitvi omrežja prišli z vlakom iz Københavna v Hamburg v dveh urah in pol namesto v štirih urah in pol, kolikor je za to pot potrebno danes.

Da bi načrtovanje infrastrukture zadostilo resničnim operativnim potrebam, se s to uredbo na podlagi povezovanja prometa po železnici, cesti in plovnih poteh združujejo koridorji jedrnega omrežja z železniškimi tovornimi koridorji v tako imenovane evropske prometne koridorje. Ti koridorji so strateško najpomembnejši za razvoj tokov trajnostnega in multimodalnega tovornega in potniškega prometa v Evropi.

In nazadnje, v odziv na vpliv vojne agresije Rusije proti Ukrajini in z namenom zagotoviti boljšo povezljivost s ključnimi sosednjimi državami nova uredba štiri evropske prometne koridorje omrežja TEN-T razširja na Ukrajino in Moldavijo, hkrati pa zmanjšuje pomen čezmejnih povezav z Rusijo in Belorusijo.

Naslednji koraki

Zakonodajni akt bosta po današnjem sprejetju podpisala predsednik oziroma predsednica Sveta in predsednica Evropskega parlamenta, nato pa bo v naslednjih tednih objavljen v Uradnem listu EU. Revidirana uredba bo začela veljati dvajset dni po objavi.

Ozadje

Komisija je predlog revidirane uredbe sprejela 13. decembra 2021 kot del zakonodajnega svežnja za učinkovito in zeleno mobilnost. V odziv na vpliv vojne agresije Rusije proti Ukrajini je 27. julija 2022 sprejela spremenjen predlog, s katerim je v prvotno besedilo vključila več sprememb. V revidiranem predlogu poziva k poenotenju omrežja TEN-T z uporabo evropske standardne tirne širine. V njem si obenem prizadeva za boljšo povezljivost Ukrajine in Republike Moldavije z EU prek podaljšanja zadevnih evropskih prometnih koridorjev. Poročevalki Evropskega parlamenta za ta dosje sta bili Barbara Thaler (EPP/AT) in Dominique Riquet (Renew Europe/FR), sozakonodajalca pa sta začasni dogovor dosegla 18. decembra 2023.

• Uredba o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, 30. maj 2024
• Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T): Svet in Parlament dosegla dogovor za zagotovitev trajnostne povezljivosti v Evropi (sporočilo za javnost, 18. december 2023)
• Uredba o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), spremenjeni predlog Komisije, 27. julij 2022
• Revizija uredbe o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, predlog Komisije, 13. december 2021