Skip to content

Kako se EU bori proti okoljski kriminaliteti

Okoljska kriminaliteta je med najbolj dobičkonosnimi organiziranimi kriminalnimi dejavnostmi in ima velik vpliv ne le na okolje temveč tudi na zdravje ljudi. Je zelo donosna, vendar jo je težko odkriti, kazensko preganjati in kaznovati. Zato je zelo privlačna za organizirane kriminalne združbe.

EU je sprejela ukrepe za boj proti kriminalnim mrežam, vpletenim v vse oblike okoljske kriminalitete, med drugim z uvedbo pravil o ravnanju z odpadki ter trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. EU si tudi prizadeva za okrepitev obstoječih pravil o kazenskopravnem varstvu okolja.

Organi kazenskega pregona in carinski organi v vseh državah članicah EU, institucije, agencije in organi EU ter partnerske države in organizacije s preiskavami, zasegi in drugimi policijskimi operacijami sodelujejo v boju proti tej obliki kriminalitete.

V tej infografiki najdete informacije o tem, kaj je okoljska kriminaliteta in kaj je EU dosegla v boju proti njej v okviru EMPACT, ki je vodilna pobuda EU v boju proti organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala.

Infografika, ki prikazuje najpomembnejše vrste okoljske kriminalitete in rezultate policijskih operacij v obdobju 2018–2021. Ilustracije predstavljajo različne vrste kaznivih dejanj, vključno s trgovino s prostoživečimi vrstami, lesom in odpadki. Zemljevid prikazuje najpogostejše poti iz Evropske unije in vanjo.

Boj EU proti okoljski kriminaliteti

Okoljska kriminaliteta:

  • je tretja najobsežnejša kriminalna dejavnost na svetu za trgovino s prepovedanimi drogami in ponarejanjem
  • vsako leto se poveča za od 5 do 7 %
  • vsako leto povzroča izgubo v višini od 110 do 281 milijard dolarjev

Kaj je okoljska kriminaliteta?

  • neustrezno zbiranje, prevoz, predelava ali odstranjevanje odpadkov
  • nezakonite emisije ali izpusti snovi v zrak, vodo ali tla
  • pokončanje, uničenje ali posedovanje oziroma trgovanje z zaščitenimi prostoživečimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami
  • nezakonito trgovanje s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč

Kakšne so posledice okoljske kriminalitete?

  • višja raven onesnaženja
  • uničevanje prostoživečih živali in rastlin
  • zmanjšanje biotske raznovrstnosti
  • motnje ekološkega ravnovesja
  • nevarnost za zdravje ljudi

Poti za nedovoljeno trgovino z odpadki, lesom ter prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami

  • Ptice: iz Azije in Latinske Amerike v Evropo (EU kot namembni kraj)
  • Plazilci: iz Azije, Afrike in Latinske Amerike v Evropo (EU kot namembni kraj)
  • Rogovi nosorogov: iz Afrike v Azijo prek Evrope (EU kot tranzit)
  • Slonovina: iz Afrike v Azijo prek Evrope (EU kot tranzit)
  • Jegulje: iz Evrope v Azijo (EU kot kraj porekla)
  • Les: iz Azije v Evropo (EU kot končni namembni kraj)
  • Odpadki: iz Evrope v Azijo in Afriko (EU kot kraj porekla)

Rezultati policijskih operacij EU v obdobju 2018–2021

Zasegi

167 452 ton odpadkov – 15–30 % pošiljk odpadkov velja za nezakonite, kar pomeni letni prihodek od nezakonitega trga odpadkov v EU v višini 9,5 milijarde EUR.

1 174 ton e-odpadkov – 1 tona pametnih telefonov vsebuje 100-krat več zlata kot ena tona zlate rude. E-odpadki, nezakonito uvoženi iz Evrope, so ročno reciklirani, pri čemer se sproščajo močni toksini.

32 007 m³ lesa – nezakonita sečnja predstavlja 15–30 % svetovne trgovine z lesom. Les se uporablja za gradnjo in izdelke iz lesa.

355 plazilcev v vrednosti 800 000 EUR – Nezakonita trgovina ogroža na tisoče vrst plazilcev po vsem svetu. Najpogosteje jih uporabljajo v modni industriji ali kot hišne ljubljenčke.

4,6 ton steklenih jegulj – Vsako leto je iz EU preprodanih 350 milijonov evropskih steklenih jegulj, vrednih 3 milijarde EUR. Večinoma se prodajajo v Aziji kot hrana.

639 predmetov iz slonovine – Divji lov na slone povečuje grožnjo izumrtja. Slonovina izhaja večinoma iz Afrike in se čez Evropo preprodaja v Azijo.

Skupna vrednost zasegov znaša 8,3 milijona EUR.

Aretacije:

829 oseb

Več informacij:

Področja