Boj EU proti organiziranemu kriminalu
Trgovina z ljudmi, kibernetska kriminaliteta, trgovina s prepovedanimi drogami in okoljska kriminaliteta so grožnje, ki jih EU obravnava v okviru večdisciplinarne platforme EMPACT za usklajevanje ukrepov proti mrežam najhujših oblik organiziranega kriminala.
Glavne grožnje organiziranega kriminala, s katerimi se sooča EU
Organizirani kriminal resno ogroža ljudi, podjetja in javne institucije po vsej EU, pa tudi gospodarstvo kot celoto.
Ker kriminalne mreže zlahka delujejo čezmejno, je usklajen evropski odziv bistven za učinkovito preprečevanje zadevnih kaznivih dejanj in boj proti njim.
Glavne kriminalne dejavnosti v EU:
- kibernetski napadi
- trgovina z ljudmi
- tihotapljenje migrantov
- trgovina s prepovedanimi drogami
- goljufije na področju trošarin in finančni kriminal
- okoljska kriminaliteta
- trgovina s strelnim orožjem in kazniva dejanja, povezana z eksplozivi
- spolno izkoriščanje otrok
EU sprejema ukrepe za boj proti tem grožnjam, tudi prek večdisciplinarne platforme EMPACT za boj proti najhujšim oblikam organiziranega kriminala.
Kaj je EMPACT
Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) je glavni okvir EU za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu.
Države EU, organi odkrivanja in pregona, agencije EU in mednarodni partnerji prek platforme EMPACT sodelujejo pri opredeljevanju prednostnih nalog, usklajevanju operacij in onemogočanju kriminalnih mrež, ki delujejo čezmejno.
Platforma združuje:
- organe odkrivanja in pregona
- institucije, agencije in organe EU
- javne in zasebne organizacije
- zadevne države zunaj EU in mednarodne partnerje
EMPACT združuje operativne dejavnosti na terenu s strateškimi ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje kriminalnih dejavnosti, zaradi česar je Evropa varnejša in bolj varovana.
Rezultati boja EU proti kriminalu
2022–2025
Platforma EMPACT je v ciklu politike 2022–2025 dosegla ključne rezultate v boju EU proti organiziranemu kriminalu, med drugim:
- 52 000 začetih preiskav
- aretacija 46 300 osumljenih storilcev kaznivih dejanj
- 25 000 identificiranih ali zaščitenih žrtev
- zaseženih 3740 milijonov EUR sredstev in denarja
- zaseženih 644 ton drog
2025
V letu 2025 je EMPACT dosegel pomembne rezultate, med drugim:
- 24 500 začetih preiskav ali primerov
- aretacija 9000 osumljenih storilcev kaznivih dejanj
- 8900 identificiranih ali zaščitenih žrtev
- zaseženih 300 ton drog
- uničenih šest laboratorijev za izdelavo drog
- zaseženih 1720 milijonov EUR sredstev in denarja
Prednostne naloge EU na področju kriminalitete za obdobje 2026–2029
Svet se ob usklajevanju s ciklom politike EMPACT dogovori o prednostnih nalogah EU na področju boja proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu.
Svet je za obdobje 2026–2029 opredelil sedem prednostnih nalog EU na področju kriminalitete:
- identificiranje in onemogočanje najnevarnejših kriminalnih mrež in posameznikov
- boj proti najhitreje rastočim kaznivim dejanjem na spletu: kibernetski napadi, spolno izkoriščanje otrok na spletu in spletne goljufije
- boj proti trgovini s prepovedanimi drogami
- boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi
- boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s strelnim orožjem in eksplozivi
- onemogočanje mrež, vpletenih v okoljsko kriminaliteto
- boj proti gospodarskemu in finančnemu kriminalu, kot so goljufije na področju DDV in kazniva dejanja na področju intelektualne lastnine
V zvezi s tem je Svet tudi pozval Komisijo, naj predlaga povečanje sredstev za EMPACT v proračunu EU, tudi z višjim prispevkom EU za Europol.
Svet je sprejel prednostne naloge EU na področju kriminalitete, ki temeljijo na priporočilih iz „ocene ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v EU“ (EU SOCTA), ki jo je pripravil Europol, upoštevajo pa tudi druge strateške dokumente, ocene in politike.
Zamrznitev in odvzem denarja, pridobljenega s kaznivimi dejanji
EU krepi sposobnost držav članic za boj proti organiziranemu kriminalu in zaseganje nezakonitih dobičkov. Pravila EU o povrnitvi in odvzemu sredstev določajo minimalne standarde za sledenje, identifikacijo, zamrznitev in upravljanje premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. Ti ukrepi zagotavljajo, da storilci kaznivih dejanj ne morejo imeti koristi od svojih nezakonitih dejavnosti in da je zaseženo premoženje mogoče dejansko povrniti.
Odkrivanje in odpravljanje ogroženosti na carinskem področju
V oceni ogroženosti na področju carine so izpostavljeni glavni trendi in grožnje, s katerimi se soočajo evropski carinski organi. Prvič je bila izvedena leta 2025, pri njej pa so ob podpori Evropske komisije, Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Frontexa in Europola sodelovali carinski strokovnjaki in strokovnjakinje EU.
V oceni je bilo opredeljenih devet prednostnih področij ogroženosti:
- povezane grožnje: e-trgovanje, finančni kriminal, zaščita finančnih interesov EU, večje krize
- tematske grožnje: droge, ponarejanje, goljufije na področju trošarin, trgovina s strelnim orožjem in eksplozivi, okoljska kriminaliteta
V oceni ogroženosti na področju carine je opisano, kako evropski carinski organi sodelujejo v boju proti goljufijam in organiziranemu kriminalu, hkrati pa prikazuje spreminjajoče se izzive, s katerimi se soočajo organi po vsej EU.
Ocena je bila Svetu uradno predstavljena 25. junija 2025.
Tudi nedavni skupni carinski ukrepi so prinesli pomembne rezultate. V obdobju 2024–2025 je sodelovanje med carinskimi organi EU prispevalo k zasegu:
- 134,5 tone kokaina
- 13,1 tone konoplje
- več kot 9 milijonov EUR v neprijavljeni gotovini
- več kot 18 milijonov cigaret
-
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
- Ocena ogroženosti na področju carine za leto 2025 (brošura)
-
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
- Glavni rezultati carinskega akcijskega načrta za obdobje 2024–2025
- Carinska unija EU
Pravice žrtev
Vsako leto na milijone ljudi po vsej EU postane žrtev kaznivih dejanj.
Zagotavljanje podpore, zaščite, informacij in dostopa do pravnega varstva za žrtve je ključni del oblikovanja varne in pravične družbe.
Za okrepitev teh pravic je Svet 8. junija 2026 dokončno odobril direktivo EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj. S tem aktom se posodablja direktiva o pravicah žrtev iz leta 2012. Glavne določbe so:
- vseevropska telefonska številka za pomoč žrtvam (116 006)
- lažje prijavljanje kaznivih dejanj
- večja zaščita otrok žrtev in podpora zanje
- boljši dostop do pravne pomoči in sodnega varstva
- hitrejši dostop do odškodnin
- okrepljeno varstvo osebnih podatkov žrtev
Po objavi direktive v Uradnem listu bodo imele države EU na voljo dve leti, da jo prenesejo v nacionalno pravo.
Vojaška agresija Rusije proti Ukrajini
Konflikti lahko ustvarijo priložnosti za organizirani kriminal in povečajo tveganja za notranjo varnost. Ministri in ministrice EU so na seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve 28. marca 2022 potrdili mobilizacijo platforme EMPACT za podporo državam članicam pri boju proti kriminalnim mrežam, ki izkoriščajo vojno v Ukrajini.
Vzajemno ocenjevanje
Mehanizem vzajemnega ocenjevanja v boju proti organiziranemu kriminalu je bil uveden leta 1997, potem ko je Svet sprejel skupni ukrep.
Vzajemno ocenjevanje je vzajemno strokovno ocenjevanje, pri katerem države članice druga drugo ocenijo na področju izvajanja zakonodaje EU in mednarodne zakonodaje ter instrumentov za boj proti kriminalu. Ocenjevanje temelji na načelih enakosti in medsebojnega zaupanja.
Namen mehanizma je:
- iskanje praktičnih rešitev za boj proti organiziranemu kriminalu v EU
- izboljšanje evropskega pravosodnega sodelovanja
- izmenjava najboljših praks med državami članicami
Svet usklajuje postopek ocenjevanja in pripravlja poročila, vključno s sklepi in priporočili.
Glej tudi
Zadnja posodobitev: 8. junij 2026