"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za konkurenčnost (notranji trg in industrija), 12. marec 2025
Glavni rezultati
Evropska industrija – kompas za konkurenčnost in dogovor o čisti industriji
Ministri in ministrice so razpravljali o tem, kako si prizadevati za konkurenčnejšo evropsko industrijo. Ta razprava je sledila objavi kompasa za konkurenčnost 29. januarja in dogovora o čisti industriji 26. februarja. Ministri in ministrice so podprli številne od ukrepov, predlaganih v teh dokumentih, vključno z razogljičenjem, povečanjem industrijske konkurenčnosti, krožnim gospodarstvom (za predelavo kritičnih materialov in zmanjšanje odpadkov), diverzifikacijo oskrbe z energijo, več naložbami v omrežja in infrastrukturo za shranjevanje, oblikovanjem vodilnih trgov za zelene proizvode (vključno z javnimi naročili), ustvarjanjem visokokakovostnih delovnih mest, zaščito spretnosti, preprečevanjem razdrobljenosti enotnega trga in mednarodnimi sporazumi za zagotovitev dostopa do surovin, dobavnih verig in proste trgovine.
Evropsko gospodarstvo je na prelomnici. Naša industrija se sooča s hudim neurjem – z visokimi cenami energije, nelojalno konkurenco iz tretjih držav in vse večjo inovacijsko vrzeljo v primerjavi s svetovnimi tekmeci. Danes smo prevzeli štafetno palico od Komisije. Čas je, da preidemo od besed k dejanjem – od razprave k resničnim rešitvam. Še vedno imamo pred sabo veliko dela, vendar smo na pravi poti, da v celoti izkoristimo potencial evropskega gospodarstva.
Krzysztof Paszyk, poljski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
V smeri horizontalne strategije za posodobljen enotni trg: potreba po akcijskem načrtu za storitve
Ministri in ministrice so opravili politično razpravo o prihodnji strategiji za enotni trg s posebnim poudarkom na akcijskem načrtu za storitve. Razprava je bila opravljena, potem ko je bilo 29. januarja 2025 objavljeno letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti. Zagotovila je konkreten prispevek k novi horizontalni strategiji za enotni trg, ki jo namerava Komisija objaviti maja. Ministri in ministrice so med drugim podprli zamisel, da se v strategijo vključi časovni načrt za storitve s pametnimi cilji in jasnimi roki. Številne delegacije so poudarile pomen vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in mobilnosti delavcev. Več ministrov in ministric je poudarilo pomen učinkovitih postopkov izdaje dovoljenj, gradbenega sektorja in doslednega izvajanja pravil EU, zlasti v zvezi z direktivo o storitvah. Več delegacij je pozvalo tudi k celoviti uporabi vseh razpoložljivih digitalnih orodij, da bi spodbudili vključevanje storitev v enotni trg.
Celovit nabor orodij EU za varno in trajnostno e-trgovanje
Ministri in ministrice so med kosilom razpravljali o sporočilu z naslovom Celovit nabor orodij EU za varno in trajnostno e-trgovanje, ki ga je Komisija predstavila 5. februarja.
Ministri in ministrice so razpravljali o ukrepih za poenostavitev, ki jih je Komisija predlagala 26. februarja (t. i. svežnji omnibus), in o tem, ali lahko „metoda omnibus“ zagotovi hitro poenostavitev v praksi ter kako zagotoviti, da bodo ukrepi za poenostavitev prednostno obravnavani tudi na evropski in nacionalni ravni. Osredotočili so se tudi na druga področja evropske zakonodaje, na katerih so potrebni ukrepi za poenostavitev, da bi okrepili konkurenčnost podjetij EU, zlasti MSP. Svežnji omnibus za poenostavitev, ki jih je Komisija predstavila 26. februarja (eden o ukrepih za trajnostnost, drugi pa o financiranju), so prvi v vrsti ukrepov, ki jih je Komisija obljubila, da bi za 25 % zmanjšala obveznosti poročanja za podjetja (in 35 % za MSP).
Konkurenčna in razogljičena industrija EU v okviru mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o industrijski politiki in mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (orodje EU za določanje poštene cene CO2, izpuščenega pri proizvodnji ogljično intenzivnega blaga, ki vstopi v EU, in spodbujanje čistejše proizvodnje v državah, ki niso članice EU). Ministri in ministrice so razpravljali o zamislih za okrepitev uredbe o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, kot so zmanjšanje upravnega bremena, ustrezno področje uporabe, zajetje proizvodov nižje v prodajni verigi ter preprečevanje selitve virov CO2, praks izogibanja in posrednih emisij.
„Pripravljeni na 55“: kako namerava EU obravnavati emisije zunaj EU? (Infografika)
Razno
Načrt za novo horizontalno strategijo za enotni trg
Razpravi o strategiji za enotni trg je sledila točka o informacijah, ki so jo predložile Češka, Nemčija, Estonija, Finska, Hrvaška, Irska, Litva, Latvija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Švedska, Slovenija, Španija in Slovaška. Te delegacije so pred prihodnjo strategijo za enotni trg predlagale posebne ukrepe za izboljšanje enotnega trga.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Oživitev industrijske prihodnosti Evrope: krepitev konkurenčnosti in odpornosti
Portugalska, Španija, Slovaška in Slovenija so pozvale k industrijskemu stebru v napovedanem evropskem skladu za konkurenčnost, da bi spodbudili vodilni položaj na področju tehnologije, zagotovili dobavne verige in poskrbeli, da Evropa ostane ključni svetovni industrijski akter.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Komisija je predstavila „industrijski akcijski načrt za evropski avtomobilski sektor“, ki je bil objavljen 5. marca.
Alarmanten položaj, s katerim se sooča evropska kemijska industrija, ki kot strateški sektor potrebuje namenski akt EU o kritičnih kemikalijah
Češka, Francija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Romunija, Slovaška in Španija so opozorile na krizo, s katero se trenutno sooča kemična industrija (z 12-odstotnim zmanjšanjem proizvodnje in tveganjem izgube 50 000 delovnih mest samo v petrokemični dejavnosti), in predlagale ukrepe za podporo sektorju.
