Svet za konkurenčnost (raziskave in vesolje), 29. november 2024

Glavni rezultati

Raziskave

Povečanje konkurenčnosti EU, krepitev evropskega raziskovalnega prostora in odprava njegove razdrobljenosti

Ministri in ministrice, pristojni za raziskave, so začeli del seje Sveta za konkurenčnost, posvečen raziskavam, z odobritvijo sklepov Sveta o povečanju konkurenčnosti EU ter krepitvi evropskega raziskovalnega prostora in odpravi njegove razdrobljenosti.

Ministri in ministrice so ponovno potrdili zavezanost EU, da bo z izboljšanimi politikami na področju raziskav in inovacij okrepila svojo konkurenčnost in blaginjo ter dosegla podnebno nevtralnost do leta 2050. V sklepih je poudarjeno, da je treba spodbujati znanstveno odličnost in prelomne inovacije ter obvladati izzive, kot so zeleni in digitalni prehod ter gospodarska varnost. V sklepih je pozvano k zmanjšanju razkoraka med državami članicami in povečanju naložb v raziskave in inovacije, da bi do leta 2030 dosegli cilj 3 % BDP ter spodbudili sodelovanje na nacionalni ravni in na ravni EU. Poudarjen je pomen znanja, talentov in z dokazi podprtega oblikovanja politik za krepitev konkurenčnosti in globalnega položaja EU. Evropski raziskovalni prostor (ERP) bo ključnega pomena za zmanjšanje razdrobljenosti raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov ter krepitev sodelovanja med državami članicami. Besedilo podpira boljše upravljanje ERP na področjih, kot so odprta znanost, inovacijski ekosistemi in raziskovalne infrastrukture, hkrati pa spodbuja kroženje možganov in mobilnost raziskovalcev. Poleg tega spodbuja ustvarjanje do vlagateljev prijaznega okolja za zagonska podjetja, zasebne naložbe in prožno financiranje za tehnološko rast Evrope.

• Sklepi Sveta o povečanju konkurenčnosti EU ter krepitvi evropskega raziskovalnega prostora in odpravi njegove razdrobljenosti
• Program politike ERP za obdobje 2022–2024
• Evropski raziskovalni prostor (ozadje)

Izkoriščanje biogospodarskega potenciala Srednje in Vzhodne Evrope

Ministri in ministrice so odobrili tudi sklepe Sveta o morebitni vseevropski pobudi na področju raziskav in inovacij za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, varnosti prehranskih sistemov in uvedbe biogospodarstva, da bi izkoristili potencial Srednje in Vzhodne Evrope.

V sklepih Sveta je poudarjeno, da je trajnostna proizvodnja biomase bistvena za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora za leti 2030 in 2050 ter za povečanje konkurenčnosti Evrope s krožnim biogospodarstvom. V besedilu je pozvano k večjemu nadnacionalnemu sodelovanju, zlasti s sosednjimi državami (zahodnim Balkanom in državami kandidatkami), da bi obvladali izzive na področju gospodarjenja z viri in prehranske varnosti, na znanje pa je vzeto tudi delo pobude BIOEAST, ki združuje srednje- in vzhodnoevropske države z namenom spodbujanja krožnega biogospodarstva, zaradi njene vloge pri koordiniranju ustreznih raziskav. Svet je nazadnje pozval Komisijo, naj oceni, ali bi bila potrebna in izvedljiva morebitna nova pobuda za raziskave in inovacije na področju biogospodarstva.

• Sklepi Sveta o povečanju konkurenčnosti EU ter krepitvi evropskega raziskovalnega prostora in odpravi njegove razdrobljenosti

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN BG ES CS DA DE ET EL FR GA HR IT LV LT HU MT NL PL PT RO SK FI SV
• Spletišče pobude BIOEAST

Napredni materiali

Ministri in ministrice so tudi odobrili sklepe Sveta o sporočilu Komisije o naprednih materialih.

Svet pozdravlja sporočilo Komisije o vse večjem povpraševanju po naprednih materialih v Evropi in poziva k pospešenim raziskavam in inovacijam za nadaljnji razvoj ekosistema naprednih materialov. Ti materiali bi morali biti varni, trajnostni in gospodarni z viri, da bi podprli zeleni dogovor in krožno gospodarstvo. Svet poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo varnost raziskav, določijo skupne cilje ter po potrebi posodobijo prednostna področja za raziskave in inovacije. Upošteva predlog za vzpostavitev digitalne infrastrukture za napredne materiale, ki bo temeljila na obstoječih infrastrukturah, kot sta EuroHPC in evropski oblak za odprto znanost. Svet poziva Komisijo, naj pri ustanovitvi Sveta za tehnologijo na področju naprednih materialov ne ustvarja upravnega bremena za države članice. Poudarja potrebo po javnih in zasebnih naložbah, in sicer z uporabo pobud, kot so partnerstvo „Inovativni materiali za EU“ ali projekti skupnega evropskega interesa, da bi pritegnili zasebno financiranje. Poziva tudi k močnejšim sinergijam med skladi EU, k podpori inovatorjem in MSP ter k razvoju spretnosti delovne sile, pri čemer opozarja na začetek postopka za ustanovitev akademije za napredne materiale. Nazadnje izpostavlja etične in družbene učinke, ki jih imajo napredni materiali, vključno z vplivom na zdravje in okolje.

• Sklepi Sveta o sporočilu Komisije o naprednih materialih
• Sporočilo Komisije o naprednih materialih za vodilni položaj v industriji

Prispevek raziskav in inovacij h konkurenčnosti EU

Ministri in ministrice so opravili orientacijsko razpravo o prispevku raziskav in inovacij h konkurenčnosti EU. Potekala je na podlagi dopisa, ki ga je pripravilo madžarsko predsedstvo.

V dopisu je bilo opozorjeno, da je v poročilu Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti izpostavljena ključna vloga raziskav in inovacij pri spodbujanju produktivnosti in konkurenčnosti Evrope ter poudarjeno, da je treba odpraviti inovacijsko vrzel v primerjavi z drugimi svetovnimi gospodarstvi. Draghijevo poročilo predlaga več ukrepov za odpravo pomanjkljivosti evropskih inovacij in oživitev ekosistema.

Med njimi so:

• izboljšanje financiranja inovacij, zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi
• priprava enostavnejšega in učinkovitejšega desetega okvirnega programa za raziskave in inovacije
• spodbujanje akademske odličnosti naložbe v prvovrstno raziskovalno infrastrukturo na svetovni ravni
• boljše usklajevanje politik, da bi dosegli cilj, v skladu s katerim bi raziskavam in razvoju namenili 3 % BDP poenostavitev regulativnega okvira

Ministri in ministrice so izrazili mnenja o treh vprašanjih:

• o glavnih točkah Draghijevega poročila in o tem, kako jih izvesti
• o spodbujanju odličnosti ob ohranjanju vključenosti, dostopnosti ter delitve koristi in blaginje raziskav in inovacij
• o tem, kako pritegniti zasebni kapital za raziskave in inovacije

Vsi ministri in ministrice so pozdravili analizo Draghijevega poročila in se strinjali, da so raziskave in inovacije bistvene za izboljšanje konkurenčnosti EU in zmanjšanje inovacijske vrzeli v primerjavi z glavnimi svetovnimi gospodarskimi akterji. Številni ministri in ministrice so pojasnili ukrepe, sprejete z namenom, da se za raziskave nameni 3 % BDP. Vendar bodo po mnenju več delegacij za dosego tega cilja bistvene zasebne naložbe. Ministri in ministrice so pozvali k boljšemu okviru za privabljanje zasebnih naložb z manjšim upravnim bremenom, več spodbudami in resnično unijo kapitalskih trgov. Predsedstvo je pozvalo, naj se v politiki na področju raziskav poišče srednja pot med odličnostjo in vključenostjo. Številne delegacije so se strinjale, da je zdaj čas za ukrepanje.

• Dopis predsedstva o prispevku raziskav in inovacij h konkurenčnosti Evropske unije: nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz poročila o prihodnosti evropske konkurenčnosti

Razno

Neodvisnost Evropskega raziskovalnega sveta (ERC)

Danska delegacija je ob podpori 22 delegacij poročala o krepitvi neodvisnosti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).

Program prihodnjega predsedstva

Poljska delegacija je Svetu poročala o delovnem programu predsedstva na področju raziskav in inovacij.

Vesolje

Krepitev evropskih kompetenc v vesoljskem sektorju

Ministri in ministrice so odobrili sklepe Sveta o krepitvi evropskih kompetenc v vesoljskem sektorju.

Ministri in ministrice, pristojni za vesolje, so se pod vodstvom državnega sekretarja Richárda Szabadosa strinjali, da ima vesoljski sektor ključno vlogo pri podpiranju gospodarskih, socialnih, okoljskih, tehnoloških in varnostnih ciljev EU. Vendar je nujno treba okrepiti zmogljivosti Evrope na tem področju, da bi ohranila konkurenčnost, vodilno vlogo in neodvisnost.

V sklepih je poudarjen pomen celovitega pristopa, ki vključuje:

• razvoj spretnosti,
• regulativne okvire,
• mednarodno sodelovanje, da bi Evropa ohranila vodilno vlogo na področju vesoljske tehnologije.

V sklepih je poudarjena potreba po proaktivnih ukrepih, kot so naložbe v izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter ustvarjanje sinergij med podjetji, univerzami in javnimi ustanovami. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi v evropskem vesoljskem sektorju spodbujali inovacije, trajnostnost in odpornost. V sklepih se poziva tudi k zmanjšanju odvisnosti od neevropskih tehnologij, da bi zaščitili interese Unije in okrepili njeno sposobnost neodvisnega delovanja na svetovnem prizorišču ter spodbujali kulturo stalnega izboljševanja in odličnosti v vesoljskem sektorju.

• Sklepi Sveta o krepitvi evropskih kompetenc v vesoljskem sektorju

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN DA

Vmesna ocena vesoljskega programa

Ministri in ministrice so odobrili sklepe Sveta o vmesni oceni vesoljskega programa Evropske unije.

V sklepih Sveta o vmesni oceni vesoljskega programa Evropske unije so analizirane ugotovitve iz poročila o izvajanju vesoljskega programa EU in uspešnosti Agencije Evropske unije za vesoljski program (EUSPA), ki ga je Komisija objavila julija 2024. Vesoljski program je bil vzpostavljen za obdobje 2021–2027 za izvajanje vesoljskih dejavnosti na področjih opazovanja Zemlje, satelitske navigacije, spremljanja razmer v vesolju, vladnih satelitskih komunikacij, povezljivosti in vesoljskih raziskav in inovacij ter za podpiranje avtonomne, varne in stroškovno učinkovite zmogljivosti za dostop do vesolja, ob upoštevanju bistvenih varnostnih interesov Unije; cilj tega programa je tudi spodbujati razvoj močnega vesoljskega gospodarstva Unije, vključno s podpiranjem vesoljskega ekosistema in izboljšanjem konkurenčnosti, inovacij, podjetništva, spretnosti in krepitve zmogljivosti v vseh državah članicah in regijah Unije, ter ustanoviti Agencijo EU za vesoljski program (EUSPA). V sklepih Sveta je ocenjen napredek, dosežen pri izvajanju vesoljskega programa EU, analizirano je delo EUSPA in opredeljene so prednostne naloge za prihodnje delo. V sklepih se poziva k ukrepanju proti vse večjim grožnjam za varnost in odpornost programa ter k zmanjšanju odvisnosti in večji avtonomiji.

• Sklepi Sveta o vmesni oceni vesoljskega programa Evropske unije

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Poročilo o izvajanju vesoljskega programa EU in uspešnosti Agencije Evropske unije za vesoljski program
• Spletišče agencije EUSPA

Prihodnost vesoljske politike EU

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o prihodnosti vesoljske politike EU – obrambne sinergije s civilnim vesoljskim programom.

Orientacijska razprava je bila osredotočena na strateške in varnostne vidike vesoljske politike po sprejetju vesoljske strategije EU za varnost in obrambo marca 2023. Razprava je temeljila na dokumentu, ki ga je pripravilo madžarsko predsedstvo in v katerem je vesolje opredeljeno kot strateško in sporno področje.

Ministri in ministrice so izrazili mnenja o treh temah:

• o morebitnem razvoju vesoljskega programa v smer reševanja vse večjih varnostnih izzivov v Evropi
• o krepitvi odpornosti in varnosti vesoljske infrastrukture EU v okviru sedanjih okvirov civilnega nadzora
• o premislekih v zvezi s tem, katerim tehnologijam z dvojno rabo bi bilo treba dati prednost in s katerimi ukrepi bi zagotovili usklajenost s trajnostnimi cilji

Številne delegacije so poudarile, da je treba posodobiti dojemanje vesolja v okviru evropske politike, da bi bili v koraku s hitro spreminjajočim se mednarodnim geopolitičnim okoljem. Več delegacij je poudarilo, da bodo vidiki dvojne rabe – uporaba vesoljskih sredstev za civilne in vojaške ali varnostne namene – vse pomembnejši v prihodnji vesoljski politiki. Vendar se je večina ministrov in ministric v skladu z vesoljsko strategijo EU za varnost in obrambo strinjala, da bi moral vesoljski program EU uporabnikom na področju obrambe zagotavljati več storitev, hkrati pa ohraniti civilni nadzor. V zvezi s tem bi bilo treba v prihodnji evropski zakonodaji na področju vesolja, naslednjem vesoljskem programu in vodilnih vesoljskih pobudah EU upoštevati potrebe po dvojni rabi, da se zagotovita odpornost in varnost vesoljskih sistemov EU, ohrani tehnološka suverenost v vesolju in okrepi splošna strateška avtonomija.

• Spletišče ESZD, posvečeno vesoljski strategiji EU za varnost in obrambo
• Dopis predsedstva o prihodnosti vesoljske politike Unije

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN DA IT PT

Razno

Program prihodnjega predsedstva

Poljska delegacija je Svetu poročala o delovnem programu prihodnjega predsedstva na področju vesolja.

• Raziskave in tehnološki razvoj (ozadje)
• Vesoljska politika EU (ozadje)