Svet za konkurenčnost (notranji trg in industrija), 22. maj 2025

Glavni rezultati

Javni vmesnik za izjavo o napotitvi delavcev

Ministri in ministrice so odobrili stališče (splošni pristop) glede uredbe o elektronski izjavi o napotitvi delavca. „Napoteni delavec“ je delavec, ki ga delodajalec pošlje na začasno delo v drugo državo članico. Namen uredbe je zmanjšanje upravnih bremen za podjetja, saj bodo lahko izjave o napotitvi vlagala prek novega prostovoljnega spletnega vmesnika, ki bo omogočal prijavo napotenih delavcev na uporabniku prijazen način, od daleč in z uporabo elektronskih sredstev.

Velika večina delegacij je podprla splošni pristop in poudarila prednosti, ki bi jih lahko imela elektronska izjava, in sicer upravno poenostavitev, integracijo enotnega trga, prosti pretok in varstvo delavskih pravic. Veliko ministrov in ministric je opozorilo, da je sistem prostovoljen ter da morajo nacionalni organi ohraniti visoko raven nadzora.

Javni vmesnik za napotene delavce pomeni revolucijo na notranjem trgu storitev. Uporaba naprednih digitalnih tehnologij in pošiljanje zaposlenih v drugo državo članico bosta hitrejša, cenejša in lažja; delavci bodo še naprej uživali svoje pravice, enotni trg storitev pa bo še en korak bliže dokončanju.

Michał Baranowski, državni podsekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

• Prosti pretok: Svet sprejel stališče glede zmanjšanja birokracije pri napotitvah delavcev (sporočilo za javnost, 22. maj 2025)
• Predlog uredbe o javnem vmesniku, povezanem z informacijskim sistemom za notranji trg, za izjavo o napotitvi delavcev

Spodbujanje konkurenčnosti

Ministri in ministrice so opravili orientacijsko razpravo o tem, kako prilagoditi industrijske politike tradicionalno močnim industrijam. V kompasu za konkurenčnost je bilo predlaganih več vodilnih sektorskih pobud za pomembne industrije, kot sta akcijski načrt za jeklo in kovine, predstavljen 19. marca 2025, in industrijski akcijski načrt za avtomobilski sektor, predstavljen 5. marca 2025. Tudi sveženj za kemijsko industrijo bo predvidoma predstavljen v letu 2025.

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o tem, kako bi lahko izboljšali konkurenčnost tradicionalno močnih industrij ter si pri tem še vedno prizadevali za izpolnitev podnebnih ciljev. Več jih je poudarilo, da je treba ohraniti pragmatičen pristop, znižati cene energije in izboljšati medsebojno povezano infrastrukturo, zagotoviti zanesljivo dobavo surovin, pospešiti tehnološki razvoj in zagotoviti financiranje industrije. Veliko delegacij je poudarilo, da je treba zagotoviti, da se v javnih naročilih povprašuje po nizkoogljičnih izdelkih, pozvale pa so tudi k poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju upravne obremenitve ter boju proti nepošteni konkurenci in selitvi virov CO2 z učinkovito uporabo instrumentov trgovinske zaščite in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.

• Industrijski akcijski načrt za evropski avtomobilski sektor
• Konkurenčnost in industrija (ozadje)

Strategija za enotni trg

Izvršni podpredsednik Komisije za blaginjo in industrijsko strategijo Stéphane Séjourné je predstavil strategijo za enotni trg, ki jo je prejšnji dan sprejel komisarski kolegij. S strategijo se poskuša odpraviti „grozna deseterica“, tj. največje ovire v desetih sektorjih, ki podjetjem EU preprečujejo, da bi se razširila v vse države članice. V njej je poudarjena potreba po bolj ambicioznih ciljih za storitve, poenostavitev in digitalizacijo, zlasti za MSP, vsebuje pa tudi poziv k večji politični udeležbi, ki bi jo lahko zagotovili z imenovanjem „šerpe“ za notranji trg iz vsake države članice.

Države članice so strategijo pozdravile. Veliko delegacij je izrazilo pripravljenost za sodelovanje pri njenem izvajanju. Ministri in ministrice so izpostavili svoje različne prioritete iz strategije, med drugim podpiranje MSP, zmanjšanje upravnega bremena, povečanje medsebojno povezane energetske, prometne in podatkovne infrastrukture, digitalizacijo postopkov in zmanjšanje ozemeljskih omejitev dobave.

• Enotni trg: naš evropski notranji trg v negotovem svetu – strategija za enostaven, nemoten in močan notranji trg

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2025
• Poročilo Enrica Lette: „Veliko več kot trg“ (Much More Than A Market)
• Enotni trg (ozadje)

Javno naročanje: strateški cilji in nadaljnji koraki

Ministri in ministrice so razpravljali o vlogi javnih naročil kot strateškem mehanizmu z letnim proračunom v višini 2,3 bilijona EUR ter 250 000 javnimi, regionalnimi in lokalnimi organi kot deležniki. Razpravo je usmerjal dopis, ki ga je pripravilo poljsko predsedstvo, z dvema vprašanjema za ministre in ministrice. V okviru enega vprašanja so razpravljali o tem, kako bi lahko z javnimi naročili izpolnili različne in hitro razvijajoče se strateške cilje EU na področjih, kot so konkurenca, trajnostnost, odpornost, inovacije, varnost in konkurenčnost. V okviru drugega pa naj bi se ocenila mnenja držav članic o tem, koliko prožnosti naj bi imeli nacionalni organi pri odločanju, katere cilje bodo uresničevali in kako.

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o pričakovani reviziji zakonodaje EU o javnih naročilih ter izrazili raznolika stališča. Vse delegacije in Komisija so poudarile, da je treba zmanjšati število pravnih aktov, uvesti digitalna orodja in določiti jasnejša pravila ter tako poenostaviti obstoječi evropski okvir. Ministri in ministrice so razpravljali tudi o tem, k doseganju katerih strateških ciljev EU – kot so okoljski cilji, socialne politike, gospodarska suverenost in nacionalna varnost – bi lahko pripomogla javna naročila, ter o tem, ali in kdaj bi lahko uporabili preferenčno klavzulo EU. Veliko delegacij je zagovarjalo možnost, da bi nacionalnim, regionalnim in lokalnim naročnikom dopustili, da nova sektorska merila, vključno s preferencialom EU, uporabljajo glede na svoje specifične potrebe. Jasno so se zavzele za to, da bi bil pri reviziji poudarek na poenostavitvi postopkov javnega naročanja na ravni EU oziroma pravil „kako kupovati“, pri čemer bi se o tem „kaj kupiti“ odločali naročniki.

Svet kot filter birokracije

V drugi orientacijski razpravi so ministri in ministrice govorili o tem, kako bi lahko izboljšali zakonodajni postopek, da bi bil prijaznejši do podjetij. Evropski svet je v sklepih z dne 20. marca 2025 izpostavil nujno potrebo po poenostavitvi in drastičnem zmanjšanju upravne in regulativne obremenitve ter obremenitve s poročanjem. Pozval je k racionalizaciji zakonodaje EU, ki bo spodbujala jasen, preprost in inovacijam prijazen regulativni okvir. Zagotavljanje zakonodaje EU, ki bo podpirala konkurenčnost, je prvi horizontalni vidik omogočanja konkurenčnosti, opredeljen v kompasu za konkurenčnost, predstavljenem januarja 2025. Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o dveh vprašanjih: kako lahko Svet upošteva lastna načela o boljši pravni ureditvi in kako lahko uspešno deluje kot „filter birokracije“ s spodbujanjem podjetjem prijaznega regulativnega okolja.

Vsi so se strinjali, da bi morala biti izboljšanje pravne ureditve in poenostavitev postopkov prednostna naloga vseh institucij EU: Komisije, Parlamenta in Sveta. Veliko delegacij je predlagalo rešitve za izboljšanje zakonodajnega postopka, na primer z obsežnim posvetovanjem z deležniki, izvedbo temeljitih ocen učinka (tudi za večje spremembe zakonodaje) in presojo učinkovanja zakonodaje, predvsem na mala in srednja podjetja. Nekaj jih je pozvalo k uporabi načel, kot so sorazmernost, subsidiarnost in pravilo „za enega sprejetega, se eden odpravi“ (v skladu s katerim se obstoječa zakonodaja odpravi, ko so predlagani novi akti), da bi bilo zagotovljeno, da so novi akti učinkoviti in ne pretirano obremenjujoči. Predsedstvo je potrdilo, da bo boljše pravno urejanje še naprej prednostna naloga trojke predsedstev.

Razno

Ministri in ministrice so pod točko „Razno“ dobili naslednje informacije:

1. poljsko predsedstvo jim je predstavilo najnovejše stanje v zvezi z zakonodajnimi predlogi, obravnavanimi med njegovim predsedovanjem:
   • uredbo o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih
   • direktivo o evropskih čezmejnih združenjih
   • uredbo o prisilnem licenciranju za krizno upravljanje
   • uredbo o varnosti igrač
   • uredbo o detergentih in površinsko aktivnih snoveh
2. češka, francoska, italijanska, latvijska, madžarska, nemška, portugalska, slovaška in španska delegacija so ministre in ministrice opozorile, da je potrebna nadaljnja razprava o za standard bistvenih patentih
3. francoska delegacija je predstavila informacije o hitrem izvajanju industrijskega akcijskega načrta za evropski avtomobilski sektor, vključno s podporo evropski vrednostni verigi baterij
4. francoska delegacija je predstavila tudi informacije o mobilizaciji sredstev za industrijo in strateško avtonomijo EU na evropski in nacionalni ravni
5. poleg tega je Francija predstavila informacije o povečanju carinskih dajatev s strani organov ZDA, ukrepih za zaščito trga EU pred tokovi presežnih zmogljivosti
6. danska delegacija je ministre in ministrice seznanila z delovnim programom prihodnjega predsedstva na področju notranjega trga in industrije

Svet je poleg tega brez razprave sprejel točke s seznamov nezakonodajnih točk pod „A“.

• Industrijska politika EU (ozadje)
• Podpora malim in srednjim podjetjem (MSP) (ozadje)
• Varnost igrač (ozadje)
• Kemikalije (ozadje)