Svet za zunanje zadeve, 22. januar 2018, 22. januar 2018

Glavni rezultati

Bližnjevzhodni mirovni proces

Visoka predstavnica in zunanji ministri EU so se ob robu seje Sveta na neformalnem kosilu sestali s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Ob tej priložnosti je Evropska unija vnovič izpostavila enotna in jasna stališča o pomenu vztrajanja pri dvodržavni rešitvi in statusu Jeruzalema kot prihodnjega glavnega mesta dveh držav.

Še naprej se zavzemamo za dvodržavno rešitev. Nasprotujemo naseljevanju, ki je po našem mnenju v nasprotju z mednarodnim pravom. Da bi to dosegli, moramo biti v besedah in dejanjih modri, dosledni in odgovorni. Zdaj ni čas za umik – ravno nasprotno. Prepričani smo, da morajo Palestinci in Izraelci tesneje kot kdajkoli sodelovati z mednarodno skupnostjo, s ključnimi akterji v tem procesu, da bi s pogajanji skupaj našli rešitev. Federica Mogherini, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko

Pred neformalnim kosilom je Svet razpravljal o najnovejšem dogajanju, povezanem z bližnjevzhodnim mirovnem procesu. Ministri so govorili o tem, kako bi EU lahko pomagala zagotoviti sodelovanje vseh zadevnih strani, da bi dosegli napredek v mirovnem procesu.

• Bližnjevzhodni mirovni proces (ESZD)

Libija

Svet je razpravljal o Libiji. Posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN Ghassam Salamé je predstavil trenutno stanje političnega procesa, med drugim napredek pri sprejemanju nove ustave in prihajajočih volitvah. Zunanji ministri so v celoti podprli njegovo prizadevanje za enotnost in spravo v državi.

Razpravljali so tudi o tem, kako pomembne so dejavnosti EU v Libiji v podporo ZN in njihovim prizadevanjem za politično stabilnost, pa tudi agencij ZN, ki si prizadevajo za rešitev položaja migrantov v Libiji. Ministri so tudi opozorili, da je treba še naprej sodelovati z državami izvora, zlasti na območju Sahela.

• Odnosi med EU in Libijo (ESZD)

Prihodnost odnosov z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami

Zunanji ministri so prvič izmenjali mnenja o priporočilu Komisije in osnutku pogajalskih smernic z dne 12. decembra 2017 za prihodnji sporazum med EU in državami EKP, saj bo sporazum, ki sedaj ureja partnerstvo, sporazum iz Cotonouja, nehal veljati 29. februarja 2020.

Zunanji ministri so na splošno podprli pristop Komisije v prizadevanjih za sklenitev krovnega sporazuma na ravni AKP, poleg treh regionalno prilagojenih partnerstev za Afriko, Karibe in Pacifik. Poudarili so, da je treba graditi na izkušnjah, pridobljenih s sodelovanjem na podlagi trenutno veljavnega sporazuma iz Cotonouja, zlasti pri političnem dialogu in migracijah.

Razprava o pogajalskem mandatu se bo nadaljevala v ustreznih pripravljalnih telesih Sveta, da bi še v prvi polovici leta 2018 sprejeli sklep o začetku pogajanj in pogajalske smernice.

• Sporazum iz Cotonouja (ozadje)