Sporazum za obdobje po izteku Sporazuma iz Cotonouja
Sporazum za obdobje po izteku Sporazuma iz Cotonouja je krovni okvir odnosov med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami.
Sporazum za obdobje po izteku Sporazuma iz Cotonouja je po podpisu 15. novembra postal Samojski sporazum.
Samojski sporazum je krovni okvir odnosov med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami.
Novi sporazum o partnerstvu med EU in Organizacijo držav AKP
Novi sporazum o partnerstvu bo novi pravni okvir za odnose med EU ter 79 državami.Med njimi je 47 afriških, 16 karibskih in 15 pacifiških držav ter Republika Maldivi.
Sporazum je namenjen okrepitvi zmogljivosti EU in držav AKP za skupno reševanje svetovnih izzivov.
V njem so določena skupna načela, zajema pa naslednjih šest prednostnih področij:
- demokracija in človekove pravice
- trajnostni gospodarski razvoj in rast
- podnebne spremembe
- človekov in družbeni razvoj
- mir in varnost
- migracije in mobilnost
V sporazumu bo določena skupna podlaga na ravni držav AKP v povezavi s tremi regionalnimi protokoli za afriške, karibske in pacifiške države, s posebnim poudarkom na specifičnih potrebah posameznih regij.
- Obdobje po izteku Sporazuma iz Cotonouja: pogajalci dosegli politični dogovor o novem sporazumu o partnerstvu med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (Evropska komisija)
- Za celovito strategijo z Afriko (Evropska komisija)
Svet je 20. julija 2023 dal zeleno luč zapodpis in začasno uporabo sporazuma o partnerstvu kot novega pravnega okvira za naslednjih dvajset let, ki bo nadomestil Sporazum iz Cotonouja.
Novi sporazum bodo v prihodnjih mesecih uradno podpisale EU in njene države članice ter članice OAKPD. Začasno se bo začel uporabljati prvi dan drugega meseca po podpisu.
Sporazum iz Cotonouja
Sedanji partnerski okvir, Sporazum iz Cotonouja, je bil sprejet leta 2000 in je nadomestil Loméjsko konvencijo iz leta 1975. Sklenjen je bil za 20 let.
Sporazum iz Cotonouja bi se prvotno moral izteči februarja 2020. Njegove določbe so bile podaljšane do 30. novembra 2021, razen če pred tem datumom začne veljati ali se začne začasno uporabljati novi sporazum o partnerstvu med EU in državami AKP.
Cilj sporazuma je zmanjšati in sčasoma odpraviti revščino ter prispevati k postopnemu vključevanju držav AKP v svetovno gospodarstvo.
Temelji na treh stebrih:
- razvojnem sodelovanju
- gospodarskem in trgovinskem sodelovanju
- politični razsežnosti
Odnosi EU z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (Infografika)
Skupne institucije (Sporazum iz Cotonouja)
Svet ministrov AKP-EU je najvišja institucija partnerstva AKP-EU. Sestaja se enkrat na leto, izmenično v Bruslju in v eni od držav AKP. Sestavljajo ga:
- člani in članice Sveta EU
- član ali članica Komisije
- po en član ali članica vlade vsake države AKP
Odbor veleposlanikov AKP-EU pomaga Svetu ministrov ter spremlja izvajanje Sporazuma iz Cotonouja.
Odbor AKP-EU za sodelovanje pri financiranju razvoja preverja, kako poteka sodelovanje pri financiranju razvoja, ter spremlja napredek.
Skupni trgovinski odbor ministrov AKP-EU razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih s trgovino, ki zadevajo vse države AKP. Spremlja pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu in njihovo izvajanje. Prav tako preučuje učinek večstranskih trgovinskih pogajanj na področju trgovine med AKP in EU ter razvoj gospodarstev AKP.
Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU je posvetovalni organ, sestavljen iz enakega števila predstavnikov in predstavnic EU in držav AKP. Skupščina spodbuja demokratične procese in boljše razumevanje med narodi EU in narodi držav AKP. Poleg tega obravnava vprašanja v zvezi z razvojem ter partnerstvom med državami AKP in EU, vključno s sporazumi o gospodarskem partnerstvu.
Trenutna področja dejavnosti
1. Razvoj
EU podpira programe in pobude, ki koristijo več državam iz skupine držav AKP. Vzpostavila je tudi programe za nadaljnjo regionalno gospodarsko rast in razvoj v posameznih regijah AKP.
EU v skladu z novim dolgoročnim proračunom za obdobje 2021–2027 večino svojih razvojnih programov za partnerske države AKP financira v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Evropa v Svetu (NDICI). Instrumentu bodo dodeljena finančna sredstva v višini približno 79,5 milijarde EUR (v tekočih cenah). Evropski razvojni sklad (ERS), ki se je financiral z neposrednimi prispevki držav članic, je leta 2021 nehal obstajati.
2. Trgovina
EU se je dogovorila o vrsti sporazumov o gospodarskem partnerstvu z 79 državami AKP. Namen teh sporazumov je vzpostaviti skupno trgovinsko in razvojno partnerstvo, podprto z razvojno pomočjo.
Svet Komisiji podeli mandat za pogajanja o teh sporazumih, na koncu pa podpiše končni sporazum.
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu z afriškimi državami
Julija 2014 so se zaključila pogajanja glede regionalnih sporazumov o gospodarskem partnerstvu s 16 zahodnoafriškimi državami, Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav (ECOWAS) ter Zahodnoafriško ekonomsko in monetarno unijo (WAEMU). Postopek podpisa še poteka. Do sprejetja celovitega regionalnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu z zahodno Afriko se od 3. septembra 2016 oziroma 15. decembra 2016 začasno uporabljata vmesna sporazuma o gospodarskem partnerstvu s Slonokoščeno obalo in Gano.
Julija 2014 so bila prav tako uspešno zaključena pogajanja z državami Južnoafriške razvojne skupnosti. Sporazum je bil podpisan 10. junija 2016 v kraju Kasane v Bocvani in se začel začasno uporabljati 10. oktobra 2016.
- EU bo podpisala Sporazum o gospodarskem partnerstvu s skupino držav Južnoafriške razvojne skupnosti, ki izvajajo SGP, 1. junij 2016 (sporočilo za javnost, 1. junij 2016)
- Sporazum o gospodarskem partnerstvu z državami Južnoafriške razvojne skupnosti, ki izvajajo SGP
Oktobra 2014 so bila prav tako uspešno zaključena pogajanja z Vzhodnoafriško skupnostjo. Postopek podpisa še poteka.
Kamerun je edina država v regiji, ki je podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Srednjo Afriko, in sicer 15. januarja 2009. Sporazum se je začel začasno uporabljati 4. avgusta 2014.
Kar zadeva vzhodnoafriško in južnoafriško regijo, so sporazum o gospodarskem partnerstvu podpisali Mavricij, Sejšeli, Zimbabve in Madagaskar, in sicer leta 2009. Sporazum se začasno uporablja od 14. maja 2012.
SGP na območju Karibov
EU je oktobra 2008 podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu s Karibskim forumom (CARIFORUM), skupino 15 karibskih držav. SGP CARIFORUM-EU se začasno uporablja od 29. decembra 2008.
SGP na območju Pacifika
Začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in pacifiškimi državami AKP je Papua Nova Gvineja podpisala julija 2009, Fidži pa decembra 2009. Papua Nova Gvineja ga je ratificirala maja 2011. Fidži se je julija 2014 odločil, da bo sporazum začel začasno uporabljati. Med 14 pacifiškimi državami Papua Nova Gvineja in Fidži predstavljata največji delež trgovine med EU in Pacifikom. Samoa je k sporazumu o gospodarskem partnerstvu pristopila 21. decembra 2018, Salomonovi otoki pa 17. maja 2020.
3. Migracije
Migracije so pomemben vidik odnosov med EU in državami AKP. Člen 13 Sporazuma iz Cotonouja določa okvir za sodelovanje na tem področju.
Navedeni člen se nanaša na izboljšanje pogojev v državah izvora in tranzita, zakonite migracije ter vračanje priseljencev in priseljenk brez urejenega statusa.
Na vrhu novembra 2015 so se EU ter voditelji in voditeljice najbolj prizadetih afriških držav odločili za okrepitev političnega sodelovanja na področju migracij. Dogovorili so se o akcijskem načrtu, ki je vključeval 16 konkretnih ukrepov. Poleg tega je bil na vrhu ustanovljen nujni skrbniški sklad EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki.
Odzivanje na migracijske pritiske
Svet in Evropski svet si prizadevata za oblikovanje celovite evropske migracijske politike.
4. Posvetovalni postopek (člen 96)
V Sporazumu iz Cotonouja je določen postopek, ki se lahko uporablja, kadar ena od pogodbenic krši osnovne elemente partnerstva. Med te elemente spada spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države.
Namen tega postopka je normalizacija odnosov med partnericami. Kadar dogovora ni mogoče doseči, lahko podpisnica, ki je sprožila postopek, ukrepa na področju projektov sodelovanja in razvojne pomoči.
Na strani EU je Svet tisti, ki lahko sproži ta postopek in v ta namen pozove k posvetovanjem. V teh posvetovanjih sodeluje in sprejme sklep, s katerim se posvetovanja zaključijo.