"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zunanje zadeve je v sestavi za obrambo razpravljal o podpori EU Ukrajini, s poudarkom na razmerah na terenu.
Visoki predstavnik je obrambnim ministrom in ministricam EU poročal o delu misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM), ki bo pred koncem junija usposobila več kot 20 000 ukrajinskih vojakov, do konca leta 2023 pa bo verjetno dosegla cilj 30 000 usposobljenih vojakov.
Svet je seznanil tudi s podporo, ki jo je EU dodelila Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta in zdaj znaša 5,6 milijarde EUR, ter spodbudil države članice EU, naj dobavijo vojaško opremo v skupni vrednosti skoraj 10 milijard EUR.
V zvezi s tem trenutno potekajo razprave o predlogu osmega svežnja podpore v višini 500 milijonov EUR v okviru evropskega mirovnega instrumenta. V tem novem svežnju bo treba evropskemu mirovnemu instrumentu v drugo nameniti dodatna sredstva v višini 3,5 milijarde EUR, ki naj bi zagotovila nadaljnjo podporo Ukrajini in obenem ohranila globalni cilj tega instrumenta.
V zvezi s tristranskim pristopom svežnja o strelivu, napovedanega 20. marca, je Svet že dosegel dogovor o sredstvih v višini 2 milijardi EUR za podporo dobavi in skupnemu javnemu naročanju artilerije in izstrelkov s ciljem, da se Ukrajini v naslednjih dvanajstih mesecih dobavi milijon artilerijskih projektilov.
V okviru prvega dela tristranskega pristopa EU poziva države članice, naj zagotovijo strelivo in izstrelke iz obstoječih zalog ali spremenijo pomembnost obstoječih naročil, da ne bi bilo treba čakati na proizvodnjo novega streliva.
Danes lahko povem, da so države članice po zaslugi tega dela zagotovile 220 000 artilerijskih projektilov različnih kalibrov, zagotovljenih pa je bilo tudi 1 300 izstrelkov. Ta prvi del se bo izvajal do 31. maja in verjamem, da bomo dosegli naš cilj. Države članice bodo morale do julija prijaviti dobavo artilerijskih projektilov in izstrelkov.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Kar zadeva drugi del tristranskega pristopa, tj. skupno javno naročilo streliva s strani evropske obrambne industrije in Norveške, je osem od 24 držav, ki so se pridružile projektu Evropske obrambne agencije (EDA), potrdilo svojo namero, da prek EDA kupijo strelivo kalibra 155 mm. Vzporedno s tem potekajo dopolnilni projekti vodilnih držav, ki jih vodita zlasti Francija in Nemčija.
V zvezi s tretjim delom tristranskega pristopa, tj. povečanjem proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije, je Komisija nedavno predstavila predlog v podporo proizvodnji streliva, t. i. uredbo o aktu v podporo proizvodnji streliva.
Aktualne zadeve
Obrambni ministri in ministrice EU so pod točko o aktualnih zadevah razpravljali o delovanju skupne varnostne in obrambne politike EU (SVOP) na splošno.
Ministri in ministrice so najprej na kratko razpravljali o novi misiji EU za vojaško partnerstvo v Nigru, ki podpira logistiko in komunikacije oboroženih sil Nigra, kmalu pa bi jo lahko dopolnila predlagana podpora evropskega mirovnega instrumenta v višini 65 milijonov EUR.
Visoki predstavnik je nato ministrom in ministricam predlagal, naj sodelujejo z obalnimi državami Gvinejskega zaliva, da bi preprečili širjenje teroristične grožnje iz Sahela v severne regije Benina, Slonokoščene obale, Gane in Toga.
Svet je razpravljal tudi o pomenu vzpostavitve zmogljivosti za hitro napotitev, da bi dosegla svoj cilj in tako do leta 2025 v celoti delovala.
Neformalna razprava med kosilom z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom
Ministri in ministrice so med delovnim kosilom neformalno izmenjali mnenja z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom o strateških področjih, kot so kibernetika, vesolje in pomorstvo, ter o sodelovanju z Natom pri grožnjah na teh področjih.
Sklepi Sveta in drugi sklepi
Svet je odobril sklepe o politiki EU za kibernetsko obrambo.
Svet je sprejel tudi dva sklepa, s katerima je potrdil vključitev Danske v stalno strukturno sodelovanje (PESCO) in dodal 11 novih projektov na seznam obstoječih projektov PESCO, razvitih od decembra 2017.
Pred sejo Sveta se je sestal ministrski usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije (EDA).
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o posledicah vojne v Ukrajini za zmogljivost glede na prihodnjo revizijo prednostnih nalog EU na področju razvoja zmogljivosti, predvideno za november 2023.
Visoki predstavnik je ministrom in ministricam poročal tudi o podpisu upravnega dogovora med Evropsko obrambno agencijo in ministrstvom ZDA za obrambo ter o evropskih dnevih inovacij na področju obrambe, ki bodo potekali drugič, in sicer od 31. maja do 1. junija 2023 v Bruslju.
Danes lahko povem, da so države članice po zaslugi tega dela zagotovile 220 000 artilerijskih projektilov različnih kalibrov, zagotovljenih pa je bilo tudi 1 300 izstrelkov. Ta prvi del se bo izvajal do 31. maja in verjamem, da bomo dosegli naš cilj. Države članice bodo morale do julija prijaviti dobavo artilerijskih projektilov in izstrelkov.