"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o agresiji Rusije v Ukrajini.
Ministri in ministrice EU so na začetku razprave v Svetu ocenili najnovejši razvoj dogodkov v Rusiji, povezan z uporom skupine Wagner.
Razmere so še vedno zapletene in nepredvidljive. Še naprej podrobno spremljamo dogajanje in smo zavezani tesnemu usklajevanju z našimi partnerji, 27 državami članicami in sosednjimi državami. Ti dogodki so pokazali, da sta ruska država in Putinova osebna verodostojnost oslabljeni. V političnem sistemu so se pokazale razpoke. Doslej smo v Rusiji videli nevarnost, ker ima moč in zmožnost, da napade miroljubne sosednje države, in to je tudi storila. Nevarnost, ki preti tokrat, pa izvira iz notranjepolitične nestabilnosti in ranljivosti te velike jedrske sile. Bolj kot kdaj koli prej je pomembno, da še naprej podpiramo Ukrajino.
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je nato prek videokonference nagovoril ministre in ministrice EU ter jih seznanil z najnovejšim dogajanjem na terenu ter kratko- in dolgoročnimi vojaškimi prednostnimi nalogami in potrebami Ukrajine.
Ministri in ministrice EU so ponovno potrdili zavezo, da bo EU v času protiofenzive podpirala Ukrajino tako z opremo kot na področju usposabljanja. V zvezi s slednjim je visoki predstavnik obvestil Svet, da se je v okviru misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM Ukraine) usposabljanja že udeležilo 24 000 ukrajinskih vojakov, kar bo EU omogočilo, da precej pred koncem leta 2023 doseže ciljno številko 30 000.
Svet je sprejel predlog o povečanju sredstev evropskega mirovnega instrumenta za 3,5 milijarde EUR, da bi zagotovil dolgoročno finančno vzdržnost in predvidljivost evropskega mirovnega instrumenta ter nadaljnjo podporo Ukrajini, obenem pa omogočil, da bo geografsko področje uporabe tega instrumenta še naprej globalno.
Svet je na koncu razpravljal tudi o globalnih prizadevanjih EU za ozaveščanje, da bi olajšala načrte za celovit, pravičen in trajen mir za Ukrajino v skladu z načeli Ustanovne listine OZN.
Odnosi med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi
Svet za zunanje zadeve je pred prihodnjim vrhom EU-CELAC 17. in 18. julija v Bruslju razpravljal o krepitvi partnerstva EU z Latinsko Ameriko in Karibi.
Natančneje, ministri in ministrice so izmenjali mnenja o novi agendi za odnose med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, ki sta jo 7. junija 2023 predložila Komisija in visoki predstavnik.
Razpravljali so tudi o prednostnih nalogah vrha EU-CELAC in o tem, kako bi to lahko spodbudilo pozitivno preobrazbo splošne agende EU-LAK.
EU si bo prizadevala za vzpostavitev rednega in strukturiranega dialoga med regijama, da bi zagotovila spremljanje in izvajanje ukrepov na področjih skupnega interesa.
Digitalna diplomacija
Svet je opravil letno razpravo o digitalni diplomaciji in odobril sklepe Sveta o tej zadevi.
Ministri in ministrice EU so se strinjali, da bi morala imeti EU osrednjo vlogo pri oblikovanju globalnih digitalnih pravil na področju kritičnih tehnologij – od splošne uredbe o varstvu podatkov do umetne inteligence – in vlogo vodilne sile pri tehnološkem razvoju.
Poleg tega bi morala EU uporabiti svoj pristop Ekipe Evropa, da bi bolje branila svoj digitalni model, usmerjen na človeka, kadar se o digitalnih pravilih odloča v večstranskih organih, kot so OZN, ITU, UNESCO in OECD.
EU želi sodelovati z zaupanja vrednimi partnerji ter združiti spodbujanje modela EU prek regulativnega zbliževanja in krepitve zmogljivosti z naložbami v digitalno infrastrukturo in bojem proti digitalnim neenakostim. Strategija Global Gateway bo v tem smislu ključni instrument.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o dialogu med Beogradom in Prištino. Visoki predstavnik je ministrom in ministricam EU poročal o srečanjih, ki jih je 22. junija v Bruslju organiziral s srbskim predsednikom Vučićem in predsednikom vlade Kosova* Kurtijem, da bi našli rešitve za sedanjo krizo. Države članice so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi nenehnih napetosti na severu Kosova in poudarile, da bi morali strani nemudoma umiriti razmere v skladu s smernicami iz izjave EU z dne 3. junija.
Pozdravili smo izpustitev treh kosovskih policistov, ki so jih zadrževali v Beogradu. Države članice bodo po potrebi sprejele ukrepe za povečanje vpliva Evropske unije in podporo dialogu za normalizacijo. Naj poudarim, da morajo biti volitve organizirane v vseh štirih občinah na severu in da se jih morajo nujno udeležiti kosovski Srbi, obe strani pa morata pokazati pripravljenost za izvajanje svojih obveznosti dialoga. Države članice so še naprej pripravljene sprejeti nadaljnje ukrepe, če ne bo dosežen napredek. Upravičeno so poudarile, da od prihodnjih članic Evropske unije pričakujemo evropsko vedenje.
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.
* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Svet je izmenjal mnenja o Tuniziji v kontekstu nedavnega obiska predsednice Evropske komisije, italijanske predsednice vlade in nizozemskega predsednika vlade v tej državi. Ministri in ministrice so se strinjali, da bo EU še naprej pomagala pri reševanju težavnih socialnih in gospodarskih razmer v državi. Da bi zagotovili stabilnost Tunizije, je EU ponudila celovit sveženj sodelovanja, ki ga bo moral zdaj odobriti Svet.
Nazadnje je visoki predstavnik opozoril na prizadevanja predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela za normalizacijo odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom.
Sklepi Sveta in drugi sklepi
Svet je odobril sklepe o Somaliji in Mednarodnem kazenskem sodišču ob 25. obletnici Rimskega statuta.
Svet je sprejel tudi deveti sveženj omejevalnih ukrepov proti dodatnim sedmim posameznikom, odgovornim za hude kršitve človekovih pravic v Iranu, ter sklepe o podaljšanju mandata misij EUBAM Libya, EUBAM Rafah in EUPOL COPPS.
Razmere so še vedno zapletene in nepredvidljive. Še naprej podrobno spremljamo dogajanje in smo zavezani tesnemu usklajevanju z našimi partnerji, 27 državami članicami in sosednjimi državami. Ti dogodki so pokazali, da sta ruska država in Putinova osebna verodostojnost oslabljeni. V političnem sistemu so se pokazale razpoke. Doslej smo v Rusiji videli nevarnost, ker ima moč in zmožnost, da napade miroljubne sosednje države, in to je tudi storila. Nevarnost, ki preti tokrat, pa izvira iz notranjepolitične nestabilnosti in ranljivosti te velike jedrske sile. Bolj kot kdaj koli prej je pomembno, da še naprej podpiramo Ukrajino.