"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Neformalna videokonferenca ministrov in ministric za notranje zadeve, 12. marec 2021
Glavni rezultati
Odpornost kritičnih subjektov
Ministri in ministrice za notranje zadeve so razpravljali o predlogu direktive za povečanje odpornosti kritičnih subjektov, ki zagotavljajo osnovne storitve, kot so zdravstvena oskrba, promet ali oskrba s pitno vodo, v EU. Ministri in ministrice so izmenjali predhodna stališča o predlogu Komisije, predstavljenem decembra 2020.
Sedanja pandemija covida-19 je znova postavila v ospredje soodvisnost naših družb. Samo s sodelovanjem lahko zagotovimo, da bodo kritične storitve za vsakodnevno življenje naših državljanov odporne in pripravljene na soočanje s prihodnjimi izzivi, ne glede na to, ali gre za prihodnjo pandemijo, teroristični napad ali posledice podnebnih sprememb. Ministri in ministrice so se danes zavezali, da bodo to zavezo prenesli v konkretne ukrepe, tako da so predsedstvu podelili mandat za nadaljevanje dela v zvezi s to pomembno direktivo.
Eduardo Cabrita, portugalski minister za notranje zadeve
Ministri in ministrice so se na splošno strinjali, da je treba zakonodajo na tem področju posodobiti, zlasti za povečanje števila vključenih sektorjev. Več držav članic je izpostavilo tudi pomen razširitve področja uporabe z zaščite infrastrukture na širši koncept odpornosti subjektov, vključno z zmogljivostjo za okrevanje in neprekinjenim poslovanjem.
Med razpravo je bilo doseženo široko soglasje, da je treba okrepiti povezavo med kibernetsko in fizično varnostjo ter zagotoviti dopolnjevanje med tem predlogom in osnutkom direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti po vsej EU, ki je prav tako v obravnavi. Poleg tega je veliko držav članic poudarilo, da je treba potrebo po vzpostavitvi minimalnih skupnih pravil na ravni EU uravnotežiti s prvenstveno odgovornostjo držav članic za nacionalno varnost. Nekatere države članice so nazadnje poudarile tudi, da je treba najti pravo ravnotežje med skupnim pristopom in določeno prožnostjo, ki upošteva razlike v nacionalnih strukturah.
Delo v zvezi s tem predlogom se bo zdaj nadaljevalo na tehnični ravni.
– Sodelovanje s tretjimi državami na področju vračanja in ponovnega sprejema
Ministri in ministrice so na podlagi sporočila Komisije o okrepitvi sodelovanja na področju vračanja in ponovnega sprejema ter ocene sodelovanja tretjih držav na področju ponovnega sprejema v okviru novega mehanizma vizumskega zakonika razpravljali o zunanjih vidikih migracij.
Ministri in ministrice so ponovno poudarili pomen učinkovitega sodelovanja na področju vračanja in ponovnega sprejema v okviru širšega sodelovanja s tretjimi državami na področju migracij. Strinjali so se, da bi se moralo delo na tem področju hitro nadaljevati, da bi se čim prej izboljšalo sodelovanje s ključnimi državami. Predsedstvo bo zdaj na podlagi te razprave nadaljevalo delo na tehnični ravni.
– Pakt o migracijah in azilu
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo s stanjem pogajanj v zvezi s paktom o migracijah in azilu. Trenutno na različnih ravneh poteka delo v zvezi s številnimi vprašanji, obravnavanimi v paktu.
Predsedstvo je na politični ravni napovedalo, da se namerava osredotočiti na nekatera glavna politična vprašanja, opredeljena v prejšnjih razpravah, vključno z zunanjo razsežnostjo, učinkovitim upravljanjem zunanjih meja EU ter solidarnostjo in odgovornostjo. Delo na tehnični ravni napreduje v zvezi z instrumenti, povezanimi z notranjo razsežnostjo migracij. Razprave o nekaterih od teh instrumentov so že v napredni fazi, zlasti o Agenciji EU za azil in direktivi o modri karti.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o krepitvi sodelovanja med EU in severnoafriškimi državami na podlagi predloga predsedstva za začetek političnega dialoga o pravosodju in notranjih zadevah z državami v tej regiji, ki se bo osredotočal na krepitev operativnega sodelovanja. Predsedstvo predlaga vključitev Egipta, Libije, Tunizije, Alžirije in Maroka, v drugi fazi pa držav z afriške zahodne obale in Sahela.
Večina držav članic je v razpravi podprla pobudo in izrazila široko soglasje v korist pobudi predsedstva. Več držav članic je poudarilo potrebo po skladnosti z obstoječim okvirom politike in oblikami sodelovanja, kot so sektorski dialogi. Kar zadeva teme razprave, je večina držav članic pozvala, naj bi se osredotočili na migracije, druge pa so omenile tudi varnost (vključno z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu). Predsedstvo je napovedalo, da namerava maja organizirati ministrsko srečanje s severnoafriškimi državami.
Sedanja pandemija covida-19 je znova postavila v ospredje soodvisnost naših družb. Samo s sodelovanjem lahko zagotovimo, da bodo kritične storitve za vsakodnevno življenje naših državljanov odporne in pripravljene na soočanje s prihodnjimi izzivi, ne glede na to, ali gre za prihodnjo pandemijo, teroristični napad ali posledice podnebnih sprememb. Ministri in ministrice so se danes zavezali, da bodo to zavezo prenesli v konkretne ukrepe, tako da so predsedstvu podelili mandat za nadaljevanje dela v zvezi s to pomembno direktivo.