Sklepi Sveta o rezultatih in novih elementih kohezijske politike ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov

SVET EVROPSKE UNIJE –

(1) OPOZARJA na sklepe z dne 19. novembra 2014 o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast^[1], sklepe z dne 23. junija 2015 o izzivih izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020[2], sklepe z dne 18. novembra 2015 o poenostavitvi: prednostne naloge in pričakovanja držav članic v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi^[3], sklepe z dne 15. marca 2016 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov^[4] ter sklepe z dne 24. junija 2016 o raziskavam in inovacijam bolj naklonjeni, pametni in enostavni kohezijski politiki ter evropskih strukturnih in investicijskih skladih na splošno^[5];

(2) POUDARJA, da bo EU oblikovala in izvajala ukrepe za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji ter da je konkretni cilj kohezijske politike zmanjšanje neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij, kot je določeno v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(3) PRIZNAVA, da je kohezijska politika najpomembnejša naložbena politika na ravni EU za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, ter POUDARJA dodano vrednost kohezijske politike ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI), zlasti za:

a) zagotavljanje stabilnega dolgoročnega okvira EU in finančnih sredstev za naložbe v delovna mesta in rast ter izvajanje strukturnih reform, in sicer s celostnimi ukrepi, prilagojenimi državam članicam in različnim regijam v EU;

b) pritegnitev in usklajevanje akterjev na nacionalni in podnacionalni ravni pri uresničevanju prednostnih nalog EU v okviru sofinanciranih projektov in neposrednega sodelovanja, na podlagi načela partnerstva in modela deljenega upravljanja;

c) oblikovanje prvega na dokazih temelječega in v rezultate usmerjenega pristopa k naložbam EU;

d) zagotavljanje pozitivnih spodbud številnim državam članicam in podnacionalnim akterjem pri izvajanju strukturnih reform ter krepitvi strateškega načrtovanja, upravnih zmogljivostih in sodelovanja;

I. Ocena programov kohezijske politike v obdobju 2007–2013

(4) POZDRAVLJA delovni dokument služb Komisije z naslovom „Naknadna ocena ESRR in Kohezijskega sklada v obdobju 2017–2013“[6], iz katerega je razvidno, da je kohezijska politika v programskem obdobju 2007–2013 pomembno prispevala k možnostim za rast, zaposlovanje in socialno vključevanje v različnih vrstah regij v EU, k ciljem, opredeljenim v strategijah EU, ter k zmanjšanju regionalnih razlik med državami članicami;

(5) POUDARJA, da so bili rezultati, navedeni v naknadni oceni Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada, doseženi v času ekonomskih in socialnih izzivov, tudi hude svetovne ekonomske in finančne krize, v času, ko je treba okrepiti ekonomske, infrastrukturne in upravne zmogljivosti, zlasti v 13 državah članicah, ki so se EU pridružile leta 2004 in pozneje, ter v času spreminjajočih se strateških političnih prednostnih nalog in novih izzivov na ravni EU;

(6) IZPOSTAVLJA zlasti naslednje ugotovitve iz naknadne ocene ESRR in Kohezijskega sklada:

a) na podlagi ekonomskih modelov, ki jih je pripravila Komisija, je mogoče sklepati, da bi 270 milijard EUR naloženih sredstev iz ESRR in Kohezijskega sklada v obdobju 2007–2013, skupaj z nacionalnim sofinanciranjem, do leta 2023 v vseh državah članicah skupaj ustvarilo dodatni BDP v višini 1 bilijona EUR;

b) na podlagi podatkov, ki so jih sporočili organi upravljanja držav članic, je mogoče sklepati, da bosta ESRR in Kohezijski sklad pomagala ustvariti skoraj milijon novih delovnih mest, kar je velik delež od skupaj 3 milijonov delovnih mest, ki so v tem obdobju ustvarjeni v gospodarstvu EU;

c) s pomočjo finančne podpore v okviru programov ESRR se je 400 000 MSP lažje soočilo z učinki ekonomske in finančne krize ter povečalo svojo konkurenčnost in izvoze prek inovacij;

d) kohezijska politika je prispevala k tesnejši povezanosti notranjega trga EU, zlasti z izboljšanjem prometnih povezav (koridorji vseevropskega prometnega omrežja), boljši energetski učinkovitosti ter ravnanju z vodo in odpadno vodo, posodobitvi infrastrukture v izobraževanju in zdravstvu ter okrepitvi raziskav in inovacij;

e) financiranje v okviru programov evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) je prispevalo k poglobljenemu sodelovanju med sosednjimi regijami različnih držav članic, med državami članicami po vsej EU ter med državami članicami in državami, ki niso članice EU, imelo pa je tudi širše učinke, npr. zmanjšanje nekaterih ovir za sodelovanje v različnih sektorjih ter boljše ekonomsko, socialno in okoljsko povezovanje, zato je odličen primer dodane vrednosti EU;

(7) kljub pozitivnim rezultatom kohezijske politike v obdobju 2007–2013 UGOTAVLJA nekatere pomanjkljivosti, zlasti:

• pomanjkljivosti v zvezi z relevantnostjo, spremljanjem, učinkovitostjo in doslednostjo sprejetih ukrepov, kar kaže, da kohezijska politika še ni dovolj usmerjena v rezultate, in
• potrebo po izboljšanju upravnih zmogljivosti na ravni upravljanja programov ter zmanjšanju upravnih obremenitev in stroškov;

(8) UGOTAVLJA, da se ocena iz delovnega dokumenta služb Komisije nanaša na stanje konec leta 2014, ko v okviru programov še ni bilo mogoče v celoti poročati o doseženih ciljih;

(9) UGOTAVLJA, da je Komisija izvedla tudi naknadno oceno Evropskega socialnega sklada (ESS), in z ZANIMANJEM PRIČAKUJE rezultate, ki bodo predstavljeni v tozadevnem delovnem dokumentu; POZIVA Komisijo, naj rezultate prihodnjih ocen skladov ESI predstavi na usklajen način, da bi tako pridobili popolno oceno, hkrati pa po potrebi nameni še posebno pozornost lokalnemu pristopu;

(10) POUDARJA, da je kohezijska politika, ki jo spremlja sklop podrobnih ocen, primer najboljše prakse na dokazih temelječega oblikovanja politike in je lahko zgled drugim politikam EU, ki so financirane iz evropskega proračuna;

(11) POZIVA Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z vsemi deležniki javnost ozavešča o rezultatih in koristih kohezijske politike, ki izhajajo iz razpoložljivih ocen.

II. Ocena nekaterih novih elementov kohezijske politike in skladov ESI v obdobju 2014–2020

(12) POUDARJA, da so bili v primerjavi s programskim obdobjem 2007–2013 v pravni okvir za obdobje 2014–2020 vključeni številni novi elementi, katerih cilj je izboljšati učinkovitost skladov ESI ter njihovo usmerjenost v rezultate in dodano vrednost EU. Države članice so pri pripravi sporazumov o partnerstvu in svojih programov pridobile prve konkretne izkušnje z nekaterimi novimi elementi – zlasti z okvirom uspešnosti, tematsko osredotočenostjo, predhodnimi pogojenostmi in povezavo z ekonomskim upravljanjem EU. Pri praktični uporabi novih elementov je bila potrebna skrbna priprava z vidika časa in virov, da bi zagotovili potrebne pogoje za učinkovito porabo sredstev, vključno z novimi sistemi za nadzor in upravljanje. Hkrati novi instrumenti v pravnem okviru, kot so skupni akcijski načrti, celostne teritorialne naložbe ali strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, zagotavljajo državam članicam nove priložnosti;

(13) UGOTAVLJA, da obstajajo zamude v fazi izvajanja za obdobje 2014–2020, in sicer zaradi obsežnega načrtovanja programov, v povezavi s poznim sprejetjem pravnih aktov, vzporedno pripravo na zaključek obdobja 2007–2013 in imenovanjem organov, ki je trajalo dlje, kot je bilo predvideno; kljub temu PRIČAKUJE, da se bodo prizadevanja držav članic in Komisije v procesu načrtovanja programov v naslednjih letih obrestovala, tj. omogočila učinkovitejše izvajanje visoko kakovostnih programov in uporabo izboljšav, doseženih v sedanjem obdobju, kot temeljev za delovanje v prihodnosti; POZIVA države članice in Komisijo, naj naredijo vse, kar je potrebno, za pospešitev izvajanja sedanjih programov in poročanja o doseženem napredku;

(14) OPOZARJA, da pobuda za zaposlovanje mladih zagotavlja ciljno usmerjeno podporo za reševanje brezposelnosti mladih, ki spremlja običajne ukrepe, financirane iz Evropskega socialnega sklada, in dopolnjuje nacionalne strateške okvire, med drugim tudi s sistemom jamstva za mlade; in JE SEZNANJEN z nedavnim sporočilom Komisije[7], v katerem so predstavljeni rezultati izvajanja sistema jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih od leta 2013;

(15) POZIVA Komisijo, naj v letu 2018 takoj, ko bo mogoče, predloži zakonodajne predloge za naslednje programsko obdobje skladov ESI, da bi sozakonodajalcema omogočili pravočasno dosego dogovora in zagotovili temelj za zgodnji začetek procesa načrtovanja programov;

(16) POZIVA Komisijo, naj razmisli o možnosti, da bi v okviru pobude „Proračun EU, ki bo usmerjen v rezultate“[8], ki jo je začela 2015, nove elemente skladov ESI uporabili kot vzor za druge politike EU, ki se financirajo iz proračuna EU;

Okvir uspešnosti

(17) OPOZARJA, da so skladi ESI prvi finančni instrument EU, ki vključuje okvir uspešnosti, temelječ na merljivih kazalnikih, in pregled z rezervo za uspešnost, ki bo dodeljena v letu 2019 samo tistim prednostnim programom držav članic, v pri katerih bodo doseženi mejniki, določeni v okviru uspešnosti;

(18) IZREKA PRIZNANJE za prizadevanja in vire, ki so jih države članice in Komisija namenile razvoju logike ukrepanja in okvira uspešnosti za sklade ESI (zlasti pri določitvi zanesljivih kazalnikov ter njihovih izhodiščnih in ciljnih vrednosti); UGOTAVLJA, da je ta proces sprožil koristna razmišljanja in razprave o določanju ciljev in spremljanju napredka ter prispeval k preusmeritvi naravnanosti držav članic in Komisije, tj. k večji usmerjenosti v rezultate in uspešnost;

Tematska osredotočenost

(19) OPOZARJA na dejstvo, da za sklade ESI veljajo pravne zahteve glede tematske osredotočenosti, kar pomeni, da je večja finančna podpora namenjena manjšemu številu področij, ki največ prispevajo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 in se zanje pričakuje, da bodo imeli boljše rezultate;

(20) IZRAŽA ZADOVOLJSTVO, ker je bila tematska osredotočenost v programih držav članic v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada dosežena in je v mnogih primerih presegla minimalne zahteve; kljub temu MENI, da je treba ohraniti ravnotežje med predhodno določenimi zahtevami za osredotočenost na omejeno število tematskih področij in potrebami držav članic, vključno s prilagodljivostjo, ki jim omogoča, da se lahko v programskem obdobju odzivajo na posebne izzive na področju nacionalnega in regionalnega razvoja;

Predhodne pogojenosti

(21) OPOZARJA, da so bile v obdobju 2014–2020 uvedene predhodne pogojenosti, da bi v državah članicah zagotovili ustrezne pogoje za učinkovito porabo sredstev pred začetkom investiranja iz skladov ESI;

(22) MENI, da imajo predhodne pogojenosti kljub temu, da je včasih potrebnega precej časa in virov za izvedbo zakonodajnih sprememb ali kompleksnih reform, v mnogih državah članicah pozitiven učinek na splošno investicijsko okolje, izboljšavo upravnih zmogljivosti in dobro upravljanje; IZRAŽA ZADOVOLJSTVO, ker predhodne pogojenosti olajšujejo pripravo seznamov programov in strateških dokumentov, kot so strategije pametne specializacije, ter hitrejše izvajanje pravnega reda EU;

Povezava z ekonomskim upravljanjem EU

(23) OPOZARJA, da so bili v zakonodajni okvir za obdobje 2014–2020 vključeni ukrepi, s katerimi naj bi zagotovili, da bodo pri večletnih investicijah iz skladov ESI upoštevana zadevna priporočila za posamezne države. Programi so bili oblikovani tako, da so sedanji programi, financirani iz skladov ESI, namenjeni za podporo strukturnim reformam v skladu s prednostnimi nalogami EU, določenimi v procesu evropskega semestra;

(24) MENI, da investicije, pri katerih so upoštevana zadevna priporočila za posamezne države članice, prispevajo k uresničevanju strukturnih reform in izboljšanju splošnega makro-ekonomskega položaja zadevne države članice;

(25) MENI, da bi si bilo treba v prihodnosti prizadevati za boljšo usklajenost med različnimi ukrepi, ki povezujejo učinkovitost skladov ESI z ekonomskim upravljanjem, in pri tem upoštevati prve pozitivne izkušnje z uvedbo predhodnih pogojenosti ter dejstvo, da je treba prilagoditi socialne, ekonomske in teritorialne izzive, pa tudi neprekinjenost in stabilnost večletnih programov;

Poenostavitev

(26) IZRAŽA OBŽALOVANJE, ker zakonodajni okvir skladov ESI ni v celoti usmerjen k učinkovitosti in rezultatom, saj ga pri tem ovirajo prekomerno zakonsko urejanje ter preveč pravil in prevelik nadzor (na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni); OPOZARJA, da je za učinkovito delovanje deljenega upravljanja bistveno zaupanje vseh akterjev, ki bi ga bilo treba dodatno izboljšati s poenostavitvijo skladov ESI, ki bi morali postati bolj dostopni in razumljivi za državljane, podjetja in uprave; v zvezi s tem PONOVNO OPOZARJA, kako pomembni so mehanizmi za zgodnje obveščanje in večja preventivna vloga revizij na ravni EU in nacionalni ravni;

(27) IZRAŽA ZADOVOLJSTVO nad ugotovitvami in priporočili, ki jih je že izdala skupina na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence skladov ESI, ki jo je ustanovila Komisija, in Z ZANIMANJEM PRIČAKUJE njeno prihodnje delo v zvezi s pripravami na programsko obdobje po letu 2020;

(28) JE SEZNANJEN z zakonodajnim predlogom za poenostavitev skladov ESI v sedanjem programskem obdobju, ki ga je Komisija predložila Svetu septembra 2016, in SI BO ŠE NAPREJ PRIZADEVAL za njegovo hitro sprejetje; POZIVA Komisijo in države članice, naj čim bolje izrabijo vse možnosti, ki jih nudi pravni okvir (vključno z zgodnjo pripravo delegiranih aktov), ki omogočajo lažje izvajanje sedanjih programov, financiranih iz skladov ESI;

(29) SE ZAVEZUJE, da si bo prizadeval za bistveno poenostavitev in ravnotežje med potrebo po stabilnosti in neprekinjenosti ter znatnim zmanjšanjem upravnih obremenitev in stroškov v obdobju po letu 2020; MENI, da bi bilo treba skrbno preučiti, brez poseganja v prihodnje odločitve, naslednje usmeritve in nove možnosti:

a) nova, jasna in ohlapnejša pravila za sklade ESI, z močnejšim poudarkom na celostnem pristopu (npr. programi, ki se financirajo iz več skladov, in skupna pravila za vse sklade ESI), pri čemer je treba zagotoviti, da bo vsak sklad ESI lahko deloval učinkovito in uspešno v okviru svojih nalog in da bo prednost namenjena najpreprostejšim razpoložljivim rešitvam;

b) pravila za sklade ESI in pravila, ki se uporabljajo za druge sklade EU ter druge politike EU, ki vplivajo na izvajanje skladov ESI (zlasti pravila o državni pomoči), bi bilo treba dodatno vzajemno uskladiti, da bi poenostavili izvajanje skladov EU za upravičence, poenostavili sinergije in dopolnjevanje med posameznimi programi in kombiniranje različnih virov ter omogočili primerljivost učinkovitosti in uspešnosti različnih finančnih instrumentov EU;

c) dodatna poenostavitev uporabe in učinkovita uporaba celotnega spektra možnosti za poenostavljeno obračunavanje stroškov, skupaj z jasnimi zahtevami za njihov nadzor in revizijo;

d) enostavnejši in racionaliziran model deljenega upravljanja, temelječ na učinkovitosti in ne na skladnosti, da bi dodatno izboljšali usmerjenost skladov ESI k rezultatom in pri tem upoštevali pomen preventivnih ukrepov, sorazmernosti in stroškovne učinkovitosti;

e) preučitev možnosti, ali bi lahko pridobljene izkušnje v zvezi z mehanizmi izvajanja, ki se uporabljajo na drugih področjih politik EU, prispevale k izboljšanju učinkovitosti kohezijske politike in skladov ESI;

f) širša uporaba sorazmernosti in uvedba razločevanja v izvajanje programov, financiranih iz skladov ES, na podlagi objektivnih meril in pozitivnih spodbud za programe;

(30) SE ZAVEZUJE, da bodo zadevni ministri v Svetu za splošne zadeve tudi v prihodnje v rednih političnih razpravah obravnavali izvajanje in rezultate kohezijske politike in skladov ESI in podprli pripravo političnega okvira za obdobje po letu 2020.

^[1] Dok. 15802/14.
^[2] Dok. 9622/1/15 REV 1.
^[3] Dok. 14266/1/15 REV 1.
^[4] Dok. 7075/16.
^[5] Dok. 10668/16.
^[6] Dok. 12371/16.
^[7] Dok. 12749/16 + ADD 1-3.
^[8] http://ec.europa.eu/budget/budget4results/index_en.cfm