Sklepi Sveta o podnebnem financiranju

1. SVET PONOVNO POTRJUJE, da EU in njene države članice trdno podpirajo pravočasen začetek izvajanja Pariškega sporazuma in agende za trajnostni razvoj do leta 2030. PONOVNO OPOZARJA, da je treba doseči hiter in pomemben napredek pri preobrazbenem cilju iz Pariškega sporazuma, ki določa, da se financiranje nameni zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in razvoju, ki je odporen na podnebne spremembe, ter da so za ta globalni odziv na grožnjo podnebnih sprememb potrebni tako individualni kot tudi kolektivni ukrepi. POUDARJA, da je treba pri oceni napredka pri doseganju dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma, tudi prek pregledov globalnega stanja, upoštevati tudi ta cilj, in OPOZARJA, da je treba oblikovati metode in načine, s katerimi bi bilo mogoče še bolje kvantificirati skupni napredek pri uresničevanju člena 2.1c Pariškega sporazuma.

2. POUDARJA, da je treba povečati razpoložljivost kapitala za zelene in trajnostne naložbe, in v zvezi s tem POZDRAVLJA nedavna prizadevanja na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni, namenjena okrepitvi zmožnosti finančnih sistemov za pridobivanje finančnih sredstev za razvoj z nizkimi emisijami in odpornostjo na podnebne spremembe ter ustreznemu obvladovanju zadevnih finančnih tveganj, med drugim delo študijske skupine za zeleno financiranje v okviru skupine G20, projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem, ki deluje v okviru Odbora za finančno stabilnost, strokovne skupine na visoki ravni za vzdržne finance ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. POUDARJA, da je oblikovanje cen ogljika bistveni element pri vzpostavljanju ugodnih razmer za preusmerjanje naložb v zelene in trajnostne proizvodne tehnologije ter za spodbujanje inovativnih rešitev. V zvezi s tem PODPIRA pobude za oblikovanje cen ogljika ter pobude za postopno ukinjanje okolju in gospodarstvu škodljivih subvencij in med drugim za postopno nadaljnje zmanjševanje financiranja projektov z velikimi emisijami.

3. PRIZNAVA, da bo skupni cilj pridobivanja sredstev v višini 100 milijard USD na leto do leta 2020 bistveno pripomogel h korenitim spremembam, h katerim nas zavezuje Pariški sporazum. PONOVNO POTRJUJE, da so se EU in njene države članice zavezale, da bodo za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje skupaj z ostalimi razvitimi državami tudi v prihodnje povečevale sredstva za mednarodno podnebno financiranje, da bi do leta 2020 iz različnih virov in instrumentov ter po različnih kanalih skupaj zagotovile 100 milijard USD na leto in takšno prakso nadaljevale do leta 2025. ZNOVA POUDARJA, da bo imelo javno podnebno financiranje tudi v prihodnje pomembno vlogo. IZPOSTAVLJA, da EU in njene države članice prispevajo največji delež za javno podnebno financiranje ter poudarja, da se mora število držav, ki prispevajo ta sredstva, v prihodnje še povečati. POZIVA druge razvite države pogodbenice k izpolnitvi njihovih zavez in pridobivanju sredstev zasebnega sektorja, da bi dosegli ta skupni cilj. OPOZARJA na pomen odvisnosti podnebnega financiranja od doseganja rezultatov, da bi bil učinek zagotovljenih in pridobljenih sredstev čim večji.

4. OPOZARJA na pomen zasebnega sektorja kot ključnega vira podnebnega financiranja in potrebo po okrepitvi njegovih zmožnosti za financiranje ukrepov za blažitev in prilagajanje ter UGOTAVLJA, da je stabilno in spodbudno politično okolje ključen in nepogrešljiv dejavnik pri pridobivanju sredstev zasebnega sektorja. JE SEZNANJEN, da je EU že vzpostavila in da bo še razvijala in izboljšala širok nabor instrumentov za pridobivanje sredstev zasebnega sektorja za mednarodne podnebne ukrepe.

5. POUDARJA pomen multilateralnih razvojnih bank pri pospeševanju preobrazbe, h kateri nas zavezuje Pariški sporazum, med drugim z izpolnitvijo njihovih zavez za leto 2020 za podnebno financiranje. Te banke, tudi nedavno ustanovljene, POZIVA, naj še povečajo naložbe, povezane s podnebjem, naj so pri uporabi svojih sredstev za sproščanje zasebnega kapitala še inovativnejše in učinkovitejše ter da naj svoje dejavnosti čim bolj približajo ciljem Pariškega sporazuma in z njimi povezanim ciljem trajnostnega razvoja, med drugim tudi tako, da državam pomagajo pri vzpostavljanju notranjih zmogljivosti za zasnovo in izvajanje projektov.

POZDRAVLJA tudi prizadevanja multilateralnih razvojnih bank za vključevanje podnebnih vprašanj v svoje portfelje, izhajajoč iz lastnih jedrnih kompetenc in pristojnosti. Zato SPODBUJA multilateralne razvojne banke, naj še dodatno zmanjšajo financiranje termoelektrarn na premog ter pri tem upoštevajo aktualne razmere in energetske potrebe v partnerskih državah. ŽELI SPODBUDITI mednarodne in regionalne finančne institucije ter agencije ZN, naj prek sekretariata UNFCCC pogodbenice obveščajo o tem, kako vključiti podnebne cilje in ukrepe za odpornost na podnebne spremembe v svoje razvojno načrtovanje in programe podnebnega financiranja.

6. IZPOSTAVLJA, da bo okvir za zagotavljanje preglednosti ključen dejavnik za uspešno izvajanje Pariškega sporazuma, saj se z bo z njim izboljšalo spremljanje: (i) podnebnega financiranja in (ii) napredka, doseženega pri izvajanju ukrepov, načrtovanih z nacionalno določenimi prispevki. OPOZARJA na potrebo po uravnoteženem napredku pri vseh vidikih okvira za zagotavljanje preglednosti. OPOZARJA na pomen pravočasne in učinkovite uresničitve pobude za gradnjo zmogljivosti za preglednost, pa tudi drugih pobud za povečanje preglednosti. POZDRAVLJA velik napredek v pogajanjih o konvenciji UNFCCC glede načinov obračunavanja zagotovljenih in pridobljenih finančnih sredstev in SE STRINJA, da je treba nadaljevati razvoj metodologij verodostojnega sledenja tokovom zasebnega financiranja, pridobljenega z javnimi intervencijami, s čimer je mogoče ugotoviti skupni znesek in se izogniti dvojnemu štetju. V zvezi s tem SPODBUJA uporabo načela obračunavanja zbranih zasebnih sredstev, ki sta ga razvila skupina raziskovalcev in Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

7. POUDARJA pomen učinkovite svetovne strukture podnebnega financiranja. PRIZNAVA pomemben prispevek mednarodnih finančnih institucij in mehanizmov k podnebnemu financiranju in PONOVNO POUDARJA, da bo tudi v prihodnje podpiral takšne institucije in mehanizme, med drugim Zeleni podnebni sklad. POUDARJA, da je treba povečati učinkovitost in uspešnost ter usklajenost in komplementarnost sedanje institucionalne strukture za podnebno financiranje v okviru UNFCCC. POUDARJA, da bi te izboljšave omogočile učinkovit dostop držav v razvoju do podnebnega financiranja, namenjenega nacionalnim strategijam za prehod v gospodarstva z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ki bodo odporna tudi na podnebne spremembe.

8. POUDARJA, da je treba povečati sredstva za zadostitev potreb in podporo najrevnejših in posebej ranljivih držav v razvoju, kot so najmanj razvite države in male otoške države v razvoju. Zato ob 10. obletnici začetka delovanja sklada za prilagajanje PRIZNAVA njegov pomemben prispevek kot dela širše strukture za financiranje prilagajanja. OPOZARJA, da si EU in njene države članice skupaj prizadevajo in da si bodo tudi v prihodnje prizadevale, da se znaten delež javnega podnebnega financiranja nameni financiranju prilagajanja, in da EU z več tehničnimi in finančnimi instrumenti že zdaj podpira prilagajanje. POUDARJA, da je treba države v razvoju podpreti pri vključevanju podnebnih ciljev v razvojne strategije, zlasti pa pri vključevanju vidikov prilagajanja v vse ravni razvojnih načrtov.

9. POZIVA Evropsko komisijo, naj pripravi pregled sredstev, ki so jih EU in njene države članice, vključno z Evropsko investicijsko banko, v letu 2016 namenile za mednarodno podnebno financiranje, in POZIVA Svet, naj pred zasedanjem UNFCCC COP 23 potrdi ta prispevek.