Obdavčevanje: Svet odobril sklepe o prihodnjem upravnem sodelovanju in trošarini za tobak

Svet je odobril sklepe, v katerih je določil politične smernice in prednostne naloge v zvezi z nadaljnjimi reformami na dveh ključnih področjih davčne politike EU, ki sta:

• Sklepi Sveta o prihodnjem razvoju upravnega sodelovanja na področju obdavčevanja v EU
• Sklepi Sveta o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke

Svet je v zvezi z obojim pozval Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge, na podlagi katerih bi lahko obravnavali vprašanja in pomisleke iz sklepov.

Prihodnji razvoj upravnega sodelovanja v EU

Nacionalni davčni organi s pomočjo upravnega sodelovanja pobirajo davke in ščitijo davčne prihodke. Tesno sodelovanje med temi organi je tudi bistveno za odkrivanje davčnih goljufij in zmanjšanje njihovega obsega.

Prva direktiva o upravnem sodelovanju je bila sprejeta leta 2011. Od takrat se je njeno področje uporabe razširilo kar petkrat, tako da zdaj obsega:

• izmenjavo informacij med nacionalnimi organi v zvezi s podatki o finančnih računih,
• davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnje cenovne sporazume,
• poročila po državah, ki zagotavljajo nekatere finančne informacije glede največjih mednarodnih družb,
• dostop do podatkov o upravičenih lastniških deležih,
• podatke o potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajih davčnega načrtovanja.

V sklepih je poudarjeno, da so prizadevanja za izboljšanje upravnega sodelovanja s ciljem boja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam še posebej pomembna v okviru potrebe po okrevanju po krizi zaradi pandemije covida-19.

Trošarina za tobak

Trošarine so posredni davek na prodajo ali uporabo specifičnih izdelkov, kot so alkohol, tobak in energija.

Zakonodaja EU od leta 2011 določa skupna pravila za obdavčenje tobačnih izdelkov, vključno s kategorijami izdelkov, najnižjimi stopnjami in strukturami, ki jih je treba upoštevati. Za tobačne izdelke veljajo tudi skupne določbe za trošarinsko blago v okviru prava EU.

V sklepih je poudarjeno zlasti to, da so veljavna pravila postala manj učinkovita, ker ne obravnavajo več v zadostni meri oziroma preozko obravnavajo trenutne in prihodnje izzive v zvezi z nekaterimi izdelki, na primer tekočinami za elektronske cigarete, ogrevanimi tobačnimi izdelki in drugimi vrstami izdelkov naslednje generacije, ki vstopajo na trg.