Svet in Parlament dosegla dogovor o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom

Svet in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor glede uredbe o prepovedi proizvodov na trgu EU, proizvedenih s prisilnim delom. Danes doseženi dogovor med zakonodajalcema podpira glavni cilj predloga, in sicer da bi se prepovedalo dajanje vsakršnih proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg EU, omogočanje njihove dostopnosti na trgu EU in njihov izvoz iz EU. Dogovor uvaja bistvene spremembe prvotnega predloga, ki pojasnjujejo odgovornosti Komisije in pristojnih nacionalnih organov v postopkih preiskave in odločanja.

Grozljivo je, da v 21. stoletju na svetu še vedno obstajata suženjstvo in prisilno delo. To strahotno kaznivo dejanje je treba izkoreniniti, prvi korak k temu pa je prekinitev poslovnega modela podjetij, ki izkoriščajo delavce. S to uredbo želimo zagotoviti, da na našem enotnem trgu ne bo prostora za njihove izdelke, ne glede na to, ali so proizvedeni v Evropi ali v tujini. Pierre-Yves Dermagne, podpredsednik belgijske vlade in minister za gospodarstvo in zaposlovanje

Podatkovna zbirka področij in proizvodov, pri katerih obstaja tveganje prisilnega dela

Sozakonodajalca sta se dogovorila, da bo Komisija za lažje izvajanje te uredbe vzpostavila podatkovno zbirko s preverljivimi in redno posodobljenimi informacijami o tveganjih prisilnega dela, vključno s poročili mednarodnih organizacij (na primer Mednarodne organizacije dela). Podatkovna zbirka bi morala podpirati delo Komisije in pristojnih nacionalnih organov pri ocenjevanju morebitnih kršitev te uredbe.

Pristop, ki temelji na tveganju

Začasni dogovor določa jasna merila, ki jih morajo Komisija in pristojni nacionalni organi uporabljati pri ocenjevanju verjetnosti kršitev te uredbe. Ta merila so:

• obseg in resnost domnevnega prisilnega dela, vključno s tem, ali bi lahko prisilno delo, ki ga naloži država, vzbujalo skrb
• število ali količina proizvodov, ki so dani na trg Unije ali so na njem dostopni
• kakšen delež v končnem proizvodu predstavljajo deli tega proizvoda, ki so bili verjetno proizvedeni s prisilnim delom
• ali so dobavne verige gospodarskih subjektov blizu tveganjem prisilnega dela in kakšne vzvode imajo ti subjekti za odpravljanje teh tveganj

Komisija bo izdala smernice za gospodarske subjekte in pristojne organe, da bi jim pomagala pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe, vključno z dobrimi praksami za odpravo različnih vrst prisilnega dela in popravo škode zaradi prisilnega dela. Te smernice bodo vključevale tudi spremljevalne ukrepe za mikro, mala in srednja podjetja, do katerih bo mogoče dostopati na enotnem portalu za boj proti prisilnemu delu.

Kdo bo vodil preiskave?

Dogovor, ki sta ga dosegla sozakonodajalca, opredeljuje merila za določitev, kateri organ bi moral voditi preiskave. Komisija bo vodila preiskave zunaj ozemlja EU. V primeru, da se bo tveganje pojavijo na ozemlju ene od držav članic, bo preiskave vodil pristojni organ te države članice. Če pristojni organi pri ocenjevanju verjetnosti kršitev te uredbe najdejo nove informacije o domnevnem prisilnem delu, morajo o tem obvestiti pristojni organ drugih držav članic, če domnevno prisilno delo poteka na ozemlju teh držav članic. Prav tako morajo Komisijo obvestiti, če domnevno prisilno delo poteka zunaj EU.

Danes doseženi dogovor zagotavlja, da se lahko gospodarski subjekti po potrebi zaslišijo v vseh fazah preiskave. Med drugim zagotavlja, da se bodo upoštevale tudi druge pomembne informacije.

Končne odločitve

Končno odločitev (tj. o prepovedi, umiku in odstranitvi proizvoda, proizvedenega s prisilnim delom), sprejme organ, ki je vodil preiskavo. Odločitev, ki jo sprejme nacionalni organ, se bo uporabljala v vseh drugih državah članicah na podlagi načela vzajemnega priznavanja.

V primerih tveganj za zanesljivost oskrbe s ključnimi proizvodi, proizvedenimi s prisilnim delom, se lahko pristojni organ odloči, da ne bo zahteval, da se odstranijo, temveč gospodarskemu subjektu odredi, naj določeni proizvod umakne, dokler ne dokaže, da njegove dejavnosti ali zadevne dobavne verige ne vključujejo več prisilnega dela.

Če je del izdelka, za katerega se ugotovi, da je v nasprotju s to uredbo, zamenljiv, se odredba o odstranitvi uporablja samo za zadevni del. Na primer, če je del avtomobila izdelan s prisilnim delom, je treba odstraniti le ta del, ne pa avtomobila v celoti. Proizvajalec avtomobilov bo moral za ta del poiskati novega dobavitelja ali zagotoviti, da ne bo izdelan s prisilnim delom. Nasprotno pa bo treba odstraniti vsako omako, izdelano iz paradižnikov, ki so bili pridelani s prisilnim delom.

Naslednji koraki

Začasni dogovor, dosežen z Evropskim parlamentom, morata zdaj potrditi in formalno sprejeti obe instituciji.

Ozadje

Približno 27,6 milijona ljudi opravlja prisilno delo po vsem svetu, v številnih panogah in na vseh celinah. Večina prisilnega dela poteka v zasebnem sektorju, včasih pa ga zahtevajo tudi javni organi.

Komisija je 14. septembra 2022 predlagala uredbo o prepovedi proizvodov v EU, proizvedenih s prisilnim delom. Svet je svoje pogajalsko stališče sprejel 26. januarja 2024.

• Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom na trgu Unije

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN