Pojasnjevalniki

EU in njene države članice so od začetka obsežne invazije Rusije na Ukrajino znatno okrepile vojaško podporo ukrajinskim oboroženim silam.

EU je po obsežni invaziji Rusije na Ukrajino sprejela številne ukrepe za pomoč beguncem in begunkam, ki bežijo pred vojno, tudi prek mehanizma EU za začasno zaščito.

Voditelji in voditeljice EU so na zasedanjih Evropskega sveta med letoma 2023 in 2026 sprejeli sklepe o razmerah na Bližnjem vzhodu. Na tej strani so predstavljeni najnovejši sklepi z zasedanja 15. in 16. oktobra 2026.

EU in njene države članice Ukrajino in njeno prebivalstvo podpirajo vse od začetka obsežne ruske invazije. Skupaj zagotavljajo največ finančne, gospodarske, vojaške in humanitarne pomoči Ukrajini.

EU je največja trgovinska partnerica Ukrajine in njena največja vlagateljica. EU že od začetka vojne agresije Rusije podpira ukrajinsko gospodarstvo, tudi s ciljno usmerjenimi trgovinskimi ukrepi.

EU in njenih 27 držav članic skupaj zagotavljajo največ finančne pomoči Ukrajini. Cilj je financirati takojšnje potrebe države ter dolgoročno podpreti njeno okrevanje in obnovo.

EU lahko v okviru skupne varnostne in obrambne politike napoti civilne in vojaške misije in operacije zunaj EU, pri čemer se opira na operativne zmogljivosti držav članic.

Sankcije EU so lahko uperjene proti vladam držav nečlanic EU ter subjektom in posameznikom. EU lahko sprejme omejevalne ukrepe v okviru izvajanja resolucij ZN, za okrepitev sankcij ZN ali na lastno pobudo.

EU podpira ozemeljsko celovitost, suverenost, stabilnost in politično neodvisnost Libanona ter prizadevanja libanonske vlade za reforme.

V svetovnem merilu spadajo Evropska unija in njene države članice med vodilne donatorje humanitarne pomoči, med drugim za palestinsko prebivalstvo; cilj te pomoči je reševati življenja, preprečevati in lajšati človeško trpljenje ter ohranjati človekovo dostojanstvo.