Vrste sankcij, ki jih sprejema EU

Cilji sankcij EU

Sankcije EU so lahko uperjene proti:

• vladam držav nečlanic EU zaradi njihovih politik
• subjektom (podjetjem), ki zagotavljajo sredstva za izvajanje spornih politik
• skupinam ali organizacijam, kot so teroristične skupine
• posameznikom, kot so teroristi ali osebe, odgovorne za kršitve človekovih pravic

Sankcije so oblikovane tako, da so za tiste, ki niso odgovorni za politike ali dejavnosti, zaradi katerih se sankcije sprejmejo, škodljive posledice čim manjše.

EU si zlasti prizadeva čim bolj zmanjšati posledice za lokalno civilno prebivalstvo in legitimne dejavnosti v zadevni državi ali v odnosih z njo.

Kakšne so sankcije?

Večina režimov sankcij EU je uperjenih proti posameznikom in subjektom ter vključuje zamrznitev sredstev in prepoved potovanj. EU lahko uvede tudi sektorske ukrepe, na primer gospodarske in finančne.

Za sankcije v ožjem smislu je potrebna posebna pravna podlaga v Pogodbah EU, vključujejo pa:

Embargo na orožje

Prepoved izvoza blaga in tehnologij s seznama vojaške opreme EU.

Prepoved potovanja

Osebe, za katere veljajo sankcije, ne morejo vstopiti na ozemlja EU ali potovati skoznje.

Zamrznitev sredstev

Vsa sredstva posameznikov ali subjektov, uvrščenih na seznam sankcij EU, so zamrznjena.

Nerazpoložljivost sredstev

Posamezniki in subjekti iz EU osebam, za katere veljajo sankcije, ne morejo zagotoviti sredstev.

Gospodarske sankcije

Omejitve na področjih trgovine, obrambe, tehnologije, financ, prometa in energije.

Diplomatske sankcije

Prekinitev diplomatskih odnosov ali odpoklic diplomatskih predstavnikov EU.

Sankcije ZN in EU

Obstajajo tri vrste režimov sankcij, ki jih lahko EU izvaja: sankcije Združenih narodov (ZN), mešane sankcije in avtonomne sankcije EU.

Sankcije Združenih narodov

EU izvaja vse sankcije, ki jih sprejme Varnostni svet ZN, tako da jih prenese v pravo EU. EU je v stalnem dialogu z ZN, da bi bolje uskladili ukrepe posameznih držav članic EU v zvezi s sankcijami.

• Prečiščeni seznam sankcij Varnostnega sveta ZN

Mešane sankcije

EU lahko poleg ukrepov, ki jih uvede Varnostni svet ZN, uporabi tudi strožje ukrepe in tako okrepi sankcije ZN.

Avtonomne sankcije EU

Svet lahko sankcije uvede na lastno pobudo. To vrsto sankcij lahko predlaga bodisi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) bodisi države članice EU. Običajno veljajo 12 mesecev.

Omejevalni ukrepi so določeni v sklepih Sveta s področja skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).

Sankcije za posamezne države in tematske sankcije

Večina režimov sankcij EU je sprejetih glede na posebne razmere v določeni državi. Sankcije so bile na primer uvedene zaradi razmer v Rusiji, Belorusiji, Iranu, Severni Koreji, Siriji, Demokratični republiki Kongo in Venezueli.

EU je poleg tega sprejela štiri tematske režime proti odgovornim za:

• teroristična dejanja
• kršitve človekovih pravic
• kibernetske napade
• širjenje in uporabo kemičnega orožja

Vsi pravni akti, povezani s sankcijami EU, se objavijo v Uradnem listu EU.

Glej tudi

• Sankcije EU (Evropska služba za zunanje delovanje)
• Sankcije EU (Evropska komisija)
• Sankcije EU na zemljevidu (spletišče)
• Pregled sankcij EU (Evropska komisija)