"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Ministri in ministrice EU za kmetijstvo so sprejeli sklepe Sveta o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030. Ta strategija, ki je eden od glavnih elementov evropskega zelenega dogovora, temelji na strategiji EU za biotsko raznovrstnost in bo ključni del prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030.
Svet je v sklepih priznal, da imajo gozdovi bistveno vlogo pri prehodu EU na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo. Ministri in ministrice so pozdravili dejstvo, da je v novi strategiji poudarek na spodbujanju trajnostnih lesnih proizvodov, in predlog za vzpostavitev novega partnerstva za raziskave in inovacije na področju gozdarstva.
Vendar je Svet obenem izpostavil, da je treba najti ravnovesje med okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ter pomen spoštovanja nacionalnih pristojnosti na področju gozdarstva in gospodarjenja z gozdovi. Poudaril je tudi pomen vključitve mednarodne razsežnosti, da bi omejili krčenje gozdov po svetu.
Slovenija, ena od najbolj gozdnatih držav v Evropi, je vedno cenila pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Današnji sklepi kažejo, da morajo vsi deležniki sodelovati in sprejeti uravnotežen pristop, da bi se lahko zoperstavili do zdaj najtežjim izzivom za naše gozdove, hkrati pa zaščitili skupnosti, katerih preživetje je odvisno od gozdnih virov.
Jože Podgoršek, slovenski minister za kmetijstvo
Ministri in ministrice so na podlagi informacij Komisije in držav članic izmenjali mnenja o stanju na trgu kmetijskih proizvodov. Čeprav agroživilski sektor EU na splošno dobro deluje, so države članice izrazile več pomislekov, zlasti vpliv naraščajočih stroškov energije, vložkov in krme na kmetijstvo. Poleg tega je litovska delegacija predstavila skupno izjavo v imenu štirinajstih delegacij, ki zahtevajo nujne izredne podporne ukrepe EU za sektor prašičjega mesa v skladu z uredbo o skupni ureditvi trgov. Ministri in ministrice so med drugim razpravljali tudi o vplivu vremenskih razmer, veterinarskih boleznih, kot sta afriška prašičja kuga in aviarna influenca, ter morebitnih prihodnjih motnjah v trgovinskih odnosih z državami, ki niso članice EU.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Ministri in ministrice so na podlagi informacij Komisije izmenjali mnenja o napredku pri posvetovanjih o ribolovnih možnostih za leto 2022 za staleže, ki so deljeni z Združenim kraljestvom. Komisiji so zagotovili politične smernice glede stališča, ki naj ga EU zavzame v teh pogajanjih.
Po izstopu Združenega kraljestva iz EU se bosta strani v skladu s sporazumom o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom vsako leto posvetovali o skupnih staležih rib. Naloga Sveta je Komisiji zagotoviti smernice glede stališča EU v posvetovanjih, medtem ko Komisija Svet redno obvešča o napredku pogajanj.
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo z evropskim tednom opraševalcev za leto 2021, ki je potekal od 27. do 30. septembra 2021. Na tem štiridnevnem dogodku so sodelovali govorniki in govornice iz Komisije, Evropskega parlamenta in uprav držav članic ter predstavniki in predstavnice akademskih ustanov in nevladnih organizacij. Glavna tema je bila, kako okrepiti ukrepanje EU, da bi do leta 2030 obrnili trend upadanja števila opraševalcev. Med predlaganimi priporočili je bila okrepitev komunikacije in medsektorskega dialoga na ravni EU in nacionalni ravni, tudi z vključevanjem glavnih deležnikov in civilne družbe.
Komisija je v okviru tega dogodka organizirala delavnico „Ukrepi EU za opraševalce v kmetijski krajini“, na kateri so sodelovali ključni deležniki iz kmetijstva, okoljskih in javnih organov ter civilne družbe. Udeleženci in udeleženke delavnice so oblikovali več konkretnih predlogov politike, ki bi jih države članice lahko upoštevale pri oblikovanju strateških načrtov SKP.
Zaščita čebel in divjih opraševalcev je pomembna prednostna naloga slovenskega predsedstva in veseli nas pozitivni izid te delavnice. Prepričani smo, da bodo predstavljeni predlogi koristili državam članicam pri pripravi strateških načrtov SKP.
Jože Podgoršek, slovenski minister za kmetijstvo
Druge točke dnevnega reda
Med zasedanjem je Komisija ministrom in ministricam poročala o nedavni konferenci „od vil do vilic“, načrtu izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih ter 12. ministrski konferenci STO. Delegacije so poročale tudi o vulkanski dejavnosti na otoku La Palma, vprašanjih v zvezi s populacijami rjavega medveda in volka v nekaterih regijah ter strateških načrtih SKP.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Slovenija, ena od najbolj gozdnatih držav v Evropi, je vedno cenila pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Današnji sklepi kažejo, da morajo vsi deležniki sodelovati in sprejeti uravnotežen pristop, da bi se lahko zoperstavili do zdaj najtežjim izzivom za naše gozdove, hkrati pa zaščitili skupnosti, katerih preživetje je odvisno od gozdnih virov.
