"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za kmetijstvo in ribištvo, 11. in 12. oktober 2021
Glavni rezultati
Ribištvo
Ribolovne možnosti za Baltsko morje za leto 2022
Svet se je dogovoril o celotnih dovoljenih ulovih (TAC) in kvotah držav članic za leto 2022, in sicer za deset tržno najpomembnejših staležev rib v Baltskem morju. Z dogovorom so določene količine posameznih vrst, ki jih bodo države članice lahko ulovile leta 2022, pa tudi nekateri pogoji za ribiška plovila, ki lovijo v regiji.
Dogovor vključuje več sprememb lanskoletnih celotnih dovoljenih ulovov. Predvsem je treba izpostaviti naslednje:
zaradi nizkih ravni biomase je bil TAC za sleda v zahodnem delu Baltskega morja omejen na prilov in se je zmanjšal za 50 %; v osrednjem Baltskem morju se je zmanjšal za 45 %.
Ker se stalež trske ni izboljšal, je Svet tako kot prej določil le posebni TAC za prilov. Enako velja za lososa v osrednjem morskem bazenu, vendar se je TAC za stalež lososa v Finskem zalivu zmerno povečal.
TAC za morsko ploščo se je povečal za 25 %, za papalino pa za 13 %.
Z današnjim dogovorom je bilo doseženo ravnovesje med podporo ribičem v EU ter zagotavljanjem dolgoročne trajnosti staležev rib v baltski regiji. Temelji na zanesljivem znanstvenem mnenju in odraža zavezo Sveta, da uresniči cilje skupne ribiške politike, hkrati pa obravnava tudi okoljska vprašanja.
Jože Podgoršek, slovenski minister za kmetijstvo
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o ribolovnih možnostih za leto 2022 za staleže, ki si jih EU deli z Združenim kraljestvom. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU potekajo v skladu s sporazumom o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom vsako leto posvetovanja z Združenim kraljestvom o skupnih staležih rib. Delegacije so Komisiji dale smernice glede stališča, ki naj bi ga EU zastopala na teh posvetovanjih. Zlasti so poudarile, da morajo celotni dovoljeni ulovi temeljiti na znanstvenem mnenju in biti skladni s cilji skupne ribiške politike, ob upoštevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov trajnosti. Veliko držav članic je tudi ponovno poudarilo, da je treba v teh pogajanjih nastopiti enotno. Ob robu seje je več držav članic podpisalo politično izjavo o odločitvi Združenega kraljestva, da številnim francoskim ribiškim plovilom ne bo izdalo dovoljenj za ribolov v vodah Jerseyja in Guernseyja. Ta izjava je podprla stališče Francije in pozvala Združeno kraljestvo, naj spoštuje določbe sporazuma o trgovini in sodelovanju.
Posvetovanja o ribolovu med EU in Norveško ter obalnimi državami za leto 2022
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o posvetovanjih z Norveško in obalnimi državami o ribolovnih možnostih za leto 2022. Pogajanja z Norveško naj bi potekala od sredine oktobra do konca novembra, z obalnimi državami pa naj bi se začela konec oktobra. Delegacije so razpravljale o prioritetah EU in pripravile podlago za ta posvetovanja.
Udeležba EU na zasedanju ICCAT
Ministri in ministrice so bili pozvani, naj Komisiji dajo smernice glede stališča, ki naj bi ga EU zastopala na letnem zasedanju Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ki bo letos potekalo od 15. do 22. novembra. Med drugim so razpravljali o predlaganih ukrepih za upravljanje tropskega tuna (zlasti veleokega tuna) in zaščito atlantskega maka, o obnovitvi staležev modroplavutega tuna ter pomenu preprečevanja negativnega vpliva na mali in obrtni ribolov. ICCAT je odgovorna za zagotavljanje dolgoročnega ohranjanja in trajnostne uporabe ribolovnih virov ter varovanje morskih ekosistemov. Njena priporočila neposredno vplivajo na letne ribolovne možnosti EU.
Kmetijstvo
Strateški načrti SKP
Države članice morajo v okviru reformirane skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023–2027 pripraviti strateške načrte, v katerih podrobno opišejo, kako bodo izvajale določbe politike. Ministri in ministrice so razpravljali o trenutnem stanju priprav svojih načrtov, navedli izzive, s katerimi se soočajo, in razmišljali o postopkih javnega posvetovanja z ustreznimi deležniki. Komisijo so tudi pozvali, naj sprejme pregleden pristop k ocenjevanju načrtov, na primer tako, da določi jasna ocenjevalna merila in zagotovi, da se objavi čim več usmerjevalnih dokumentov.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o reviziji tržnih standardov EU za kmetijske proizvode. Poudarili so pomen tržnih standardov in priznali, da je treba preučiti načine za njihovo nadaljnje izboljšanje, zlasti da bi prispevali k večji trajnosti, hkrati pa potrošnikom zagotovili jasne informacije in ohranili konkurenčnost proizvodov EU na mednarodnem trgu. Mnogi so poleg tega izrazili podporo predlogu slovenskega predsedstva za revizijo pravil o označevanju mešanic medu, da bi se navedle države porekla medu, uporabljenega v mešanicah.
Tržni standardi EU določajo minimalne zahteve za proizvode, s katerimi se trguje med podjetji ali se prodajajo potrošnikom. Strategija EU Od vil do vilic predvideva revizijo tržnih standardov, da bi povečali trajnostnost verige preskrbe s hrano. Drugi preudarki vključujejo potrebo po posodobitvi nekaterih standardov in njihovi uskladitvi s pričakovanji potrošnikov.
Posodobitev pravil o označevanju mešanic medu je ključna prednostna naloga slovenskega predsedstva, podpora, ki so jo danes izrazile države članice, pa nas vodi korak bližje k izpolnitvi tega pomembnega cilja.
Jože Podgoršek, slovenski minister za kmetijstvo
Ministri in ministrice so razpravljali o sporočilu Komisije o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030, ki je bilo objavljeno 16. julija 2021. Cilj te strategije, ki temelji na evropskem zelenem dogovoru, je poskrbeti, da se bodo gozdovi v Evropi lahko odzvali na grožnje, kot so podnebne spremembe, ohraniti vlogo gozdov kot ponorov ogljika ter ohraniti in obnoviti ekosisteme, hkrati pa zagotoviti trajnostno gospodarjenje z gozdnimi viri.
Ministri in ministrice so pozdravili strategijo, a pri tem poudarili, da je treba okoljske cilje uravnotežiti s ključnimi gospodarskimi in socialnimi vlogami, ki jih imajo evropski gozdovi. Poudarili so, da mora strategija upoštevati nacionalne posebnosti ter obstoječe nacionalne strategije in ukrepe, ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti, ter da bi bilo treba zagotoviti ustrezno financiranje. Svet za kmetijstvo in ribištvo naj bi sprejel sklepe o strategiji na novembrski seji.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o možnem prispevku kmetijskega in gozdarskega sektorja k novem svežnju „Pripravljeni na 55“. Razpravljali so o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša pobuda. Med drugim so izpostavili morebitno prekrivanje z novo skupno kmetijsko politiko (SKP) in potrebo po upoštevanju različnih izhodišč držav članic pri določanju podnebnih ciljev. Ključno sporočilo ministrov in ministric je bilo, da bi moral biti primarni cilj SKP vedno prehranska varnost. Več delegacij je pozvalo tudi k izvedbi ocene učinka svežnja. Ministri in ministrice so v zvezi z gozdovi priznali bistveno vlogo, ki jo imajo gozdovi kot ponori ogljika in za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a so tudi poudarili, da bo glavni izziv uravnotežiti ambicioznejše okoljske cilje za gozdarstvo s socialnimi in gospodarskimi vidiki trajnosti gozdov.
Sveženj „Pripravljeni na 55“ je sklop medsebojno povezanih predlogov, ki jih je Komisija sprejela 14. julija s ciljem, da bi do leta 2030 zmanjšali neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990). Trije predlogi so jasno povezani s kmetijstvom in gozdarstvom, saj vključujejo revizijo treh ključnih uredb:
uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF);
Pripravljeni na 55: kako EU podnebne cilje prenaša v zakonodajo? (Infografika)
Druge točke na dnevnem redu
Delegacije so ministrom in ministricam prvi dan zasedanja Sveta poročale o številnih temah, med drugim o turškem nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu v grških teritorialnih vodah, visokih cenah gnojil, razmerah v sektorju prašičjega mesa, nedavnem srečanju kmetijskih ministrov in ministric skupine G20, prihodnji reviziji evropske politike kakovosti in predlogu za podaljšanje začasnega okvira za državno pomoč. Drugi dan zasedanja je predsedstvo poročalo o nedavnem vrhu Združenih narodov o prehranskih sistemih, španska delegacija je predstavila kandidata, ki ga je predlagala za predsednika Odbora ZN za svetovno prehransko varnost, danska delegacija pa je pozvala k reviziji zakonodaje EU o dobrobiti živali.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Z današnjim dogovorom je bilo doseženo ravnovesje med podporo ribičem v EU ter zagotavljanjem dolgoročne trajnosti staležev rib v baltski regiji. Temelji na zanesljivem znanstvenem mnenju in odraža zavezo Sveta, da uresniči cilje skupne ribiške politike, hkrati pa obravnava tudi okoljska vprašanja.
