"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Ministri in ministrice so se osredotočili na okoljsko razsežnost dogovora o čisti industriji, ki ga je Komisija predstavila 26. februarja 2025 kot skupni načrt za konkurenčnost in razogljičenje.
Ministri in ministrice so razpravljali o tem, kako bi lahko pomagali industriji EU, da med prehodom v neto ničelno stopnjo emisij ostane konkurenčna, ter priznali, da je dogovor o čisti energiji dobra podlaga za razpravo. Več ministrov in ministric je opozorilo, da je zaradi predvidljivost dogovor o čisti energiji treba združiti z določitvijo podnebnega cilja za leto 2040. Opozorili so tudi, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje, kljub temu pa je bilo zastavljenih več vprašanj o banki za razogljičenje industrije. Nekaj jih je poudarilo tudi, da je treba zagotoviti učinkovitost mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Večina je pozdravila dejstvo, da je ključna vloga pri razogljičenju pripisana krožnemu gospodarstvu.
Vsi se strinjamo, da Evropa potrebuje učinkovita orodja, s katerimi bomo podprli razogljičenje evropske industrije. Dogovor o čisti energiji lahko okrepi konkurenčnost EU, ob hkratnem spodbujanju čiste tehnologije in krožnega gospodarstva. Današnja razprava je bila ključna za določitev pobud, s katerimi lahko razogljičenje spremenimo v močno gonilo rasti za podjetja po vsej Evropi.
Paulina Hennig-Kloska, poljska ministrica za podnebje in okolje
Ministri in ministrice so v navzočnosti generalne podsekretarke Združenih narodov in izvršne direktorice Programa Združenih narodov za okolje Inger Andersen izmenjali mnenja o globalnih okoljskih politikah.
Razpravljali so o tem, kako bi lahko podprli učinkovito okoljsko sodelovanje, da bi bolje izvajali večstranske sporazume. Izmenjali so tudi mnenja o tem, kako bi lahko najbolje prispevali k uspešnemu zaključku trenutnih pogajanj o svetovni pogodbi o plastiki.
Predsedstvo in Komisija sta poročala o nadaljevanju zasedanja in izidu Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP16), ki je potekala februarja 2025 v Rimu. Med glavnimi dosežki COP16 sta bili odločitvi o mobilizaciji finančnih sredstev iz vseh virov, da bi do leta 2030 odpravili svetovne razlike pri financiranju, namenjenemu biotski raznovrstnosti, ter o ukrepih za spremljanje izvajanja globalnega okvira za biotsko raznovrstnost in doseganja njegovih ciljev.
Ukrajinska ministrica za varstvo okolja in naravne vire Svitlana Hrinčuk je ministrom in ministricam EU poročala o okoljskih posledicah ruske agresije proti Ukrajini. Ministri in ministrice za okolje so potrdili, da se zavedajo, kako hude so razmere za prebivalce in prebivalke Ukrajine ter za naravo, in se zavezali, da si bodo v prihodnjih letih skupaj prizadevali za dekontaminacijo in obnovo zdravega okolja v Ukrajini.
Francija je predstavila informacije o mehanizmih za stabilizacijo cen pravic v shemah trgovanja z emisijami.
Italija, Francija in Slovaška so opozorile, da je za konkurenčno in razogljičeno industrijo EU potreben učinkovitejši mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah .
Češka je skupaj s Francijo, Hrvaško, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Romunijo, Slovenijo in Slovaško razpravljala o čezmejnih pošiljkah odpadkov in načinih za izboljšanje dostopnosti informacij za pristojne in nadzorne organe, tudi v primerih nezakonitih pošiljk odpadkov.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Slovenija je izpostavila prizadevanja za regionalno upravljanje oceanov in morja ter nedavni razvoj dogodkov v okviru Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Ministri in ministrice za okolje so med kosilom neformalno obravnavali okoljsko razsežnost nedavnega sporočila Komisije o viziji za kmetijstvo in prehrano. Izmenjali so mnenja o tem, kako bi lahko podprli kmete in jih spodbudili k varovanju tal, vode, zraka ter narave in biotske raznovrstnosti. Nekaj časa so namenili tudi vlogi kmetijstva in gozdarstva v biogospodarstvu.
