Globalni podnebni ukrepi

Skupna prizadevanja za izpolnitev podnebnih ciljev

Podnebne spremembe se ne zaustavijo na mejah in ne prizanesejo nobeni državi.

Podnebno krizo je mogoče rešiti le s sodelovanjem vseh držav po svetu.

EU in njene države članice si zato ne prizadevajo zgolj za uresničevanje ukrepov na ravni EU, temveč podpirajo tudi partnerje po vsem svetu pri izpolnjevanju njihovih podnebnih ciljev.

EU in vse njene države članice so podpisale in ratificirale Pariški sporazum – mednarodni dogovor za omejitev globalnega segrevanja in boj proti podnebnim spremembam.

Z opredelitvijo cilja podnebne nevtralnost kot obvezujoče zaveze EU dajejo zgled na področju podnebnih ukrepov.

Vendar EU ustvari le 8 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, ta delež pa se še zmanjšuje.

Tudi druge države po svetu morajo nujno okrepiti prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja in zmanjšanje emisij.

Zelena diplomacija

Podnebne spremembe so osrednji element zunanje politike in diplomatskih prizadevanj EU.

EU pri vprašanjih podnebja sodeluje s partnerji na različnih ravneh:

• politični dialog v dvostranskih in večstranskih okvirih
• mednarodna pogajanja in sporazumi, kot je Pariški sporazum
• trgovinske politike
• zavezništva in partnerstva, kot je na primer zeleno zavezništvo z Japonsko

EU v dvostranskih odnosih s tretjimi državami daje na voljo svoje strokovno znanje o podnebni politiki in spodbuja partnerje, naj sprejmejo odločne ukrepe proti globalnemu segrevanju. Po potrebi ciljno usmerjeno podpira najbolj prizadete države, da bi jim pomagala pri preoblikovanju njihovih gospodarstev.

EU v večstranskih forumih, na primer na konferencah pogodbenic (COP), dejavno sodeluje pri pogajanjih. Ima vodilno vlogo pri mednarodnih sporazumih o podnebni politiki, kot je Pariški sporazum.

• Vloga Sveta pri Pariškem sporazumu

Podnebno financiranje

Za boj proti podnebnim spremembam v EU in zunaj njenih meja so potrebna znatna finančna sredstva.

V skladu s Pariškim sporazumom so se razvite države zavezale, da bodo za podporo državam v razvoju vsako leto namenile 100 milijard USD (približno 90 milijard EUR).

EU in njene države članice zagotavljajo največji delež javnega podnebnega financiranja na svetu. V letu 2024 so Evropska unija in njenih 27 držav članic iz javnih virov prispevale 31,7 milijarde EUR sredstev za podnebno financiranje ter mobilizirale dodatnih 11 milijard EUR zasebnih finančnih sredstev, da bi države v razvoju podprle pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.

S temi finančnimi sredstvi podpirajo ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v partnerskih državah EU po vsem svetu, da bi jim pomagale zmanjšati emisije in okrepiti odpornost na posledice podnebnih sprememb.

Več kot tretjina proračuna EU za podporo sosednjim državam in državam v razvoju je namenjena okrepitvi prizadevanj na področju podnebnih sprememb.

Glej tudi