"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Videoseja ministrov in ministric za zunanje zadeve, 19. november 2020
Glavni rezultati
Aktualne zadeve
Razmere v Belorusiji se še naprej slabšajo in država ni ustavila represije nad ljudmi. Danes smo se dogovorili, da bomo nadaljevali s pripravami na naslednji krog sankcij ter se tako odzvali na brutalnost oblasti in podprli demokratične pravice beloruskega prebivalstva.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Zunanji ministri in ministrice EU so razpravljali o vedno slabših razmerah v Belorusiji in nadaljevanju represije nad protestniki ter se dogovorili, da bodo začeli pripravljati tretji sveženj sankcij.
To je bila tudi prva priložnost za izmenjavo mnenj o izidu volitev leta 2020 v Združenih državah Amerike in o splošni usmeritvi čezatlantskih odnosov. Razprave o slednjem se bodo nadaljevale na ministrski ravni 7. decembra.
Beseda je tekla tudi o bližajoči se mednarodni donatorski konferenci 2020 za Afganistan, ki bo 23. in 24. novembra 2020. Visoki predstavnik je poudaril pripravljenost EU, da spodbudi mirovni proces v Afganistanu in s finančno zavezo jasno izrazi solidarnost z afganistanskim ljudstvom.
Ministri in ministrice so imeli priložnost razpravljati tudi o razmerah v Gorskem Karabahu, o čemer je EU dala izjavo, v kateri je opozorila, da je ta konflikt treba rešiti in da je pripravljena prevzeti svoj del v prizadevanjih za dosego trajnega miru v tej ključni regiji v njeni soseščini.
Visoki predstavnik je ministrom in ministricam nato poročal o Libiji, kjer so razmere kljub spodbudnemu razvoju še vedno nestabilne, pa tudi o Etiopiji. Kar zadeva razmere v regiji Tigraj, so ministri in ministrice izrazili zaskrbljenost zaradi etnično usmerjenega nasilja, obtožb o grozodejstvih in kršitev človekovih pravic ter vse strani pozvali, naj se vzdržijo nasilja in se vrnejo k dialogu.
Ministri in ministrice so na koncu razpravljali o nadaljnjem poslabšanju razmer v vzhodnem Sredozemlju ter ponovno izrazili solidarnost EU s Ciprom in Grčijo. Poudarili so, da so nedavna dejanja in izjave Turčije v zvezi s Ciprom v nasprotju z resolucijami ZN in še povečujejo napetosti.
Multilateralizem
Ministri in ministrice so razpravljali o tem, kako bi lahko EU pomagala ohraniti in posodobiti večstranski sistem, da bi se lahko okrepilo sodelovanje pri svetovnih izzivih in podprle reforme na področjih, kjer je to potrebno. Dali so tudi smernice o tem, kako lahko EU najbolje promovira svoje vrednote in uveljavlja svoje interese v večstranskih forumih.
Današnja razprava bo podlaga za prihodnje delo v zvezi s skupnim sporočilom visokega predstavnika in Komisije o okrepitvi prispevka EU k multilateralizmu, ki temelji na pravilih, ki naj bi bilo objavljeno v prvi polovici leta 2021.
Druge točke
Ob robu videoseje so ministri in ministrice s palestinskim zunanjim ministrom Riyadom al-Malikijem izmenjali mnenja o razmerah v Palestini, bližnjevzhodnem mirovnem procesu in dvostranskih odnosih.
Pri tem so zlasti pozdravili nedavno odločitev Palestinske uprave, da obnovi sodelovanje in dialog z Izraelom, ponovno potrdili evropsko podporo sporazumni rešitvi s soobstojem dveh držav in razpravljali o tem, kako lahko EU prispeva k ustvarjanju boljših pogojev za nadaljevanje pogajanj med Izraelci in Palestinci.
Svet je pred videosejo odobril akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024, ki vsebuje glavne prednostne naloge EU za uveljavljanje in zaščito človekovih pravic in demokracije v okviru našega zunanjega delovanja.