"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je dal zeleno luč za začetek izvajanja operacije EUNAVFOR ASPIDES – obrambne operacije EU za pomorsko varnost, ki je namenjena ponovni vzpostavitvi in zaščiti svobode plovbe v Rdečem morju in Zalivu.
Svet je nato razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu s poudarkom na humanitarnih razmerah. Države članice so razpravljale o vprašanju takojšnjega humanitarnega premora in načrtovane izraelske vojaške operacije v Rafi. Poudarile so tudi, da mora Izrael storiti več za lažjo dostavo pomoči in zaščito civilistov.
Ministri in ministrice so v zvezi s tem izmenjali mnenja z višjo koordinatorko Združenih narodov za humanitarno pomoč in rekonstrukcijo Gaze Sigrid Kaag. Z njo so razpravljali o podpori UNRWA, Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev, pri čemer je bilo poudarjeno, da v primeru prekinitve podpore agenciji ta ne bi mogla več zagotavljati osnovnih storitev palestinskemu civilnemu prebivalstvu ne le v Gazi, temveč tudi na Zahodnem bregu ter v Libanonu in Jordaniji.
Vojna agresija Rusije v Ukrajini
Ministri in ministrice EU za zunanje zadeve so pozdravili govor Julije Navalne in se poklonili spominu na Alekseja Navalnega. Julija Navalni je z ministri in ministricami delila svoje mnenje o stopnji represije Putinovega režima in stanju politične opozicije v državi.
Ministrom in ministricam sem predlagal, da se naš globalni režim sankcij na področju človekovih pravic preimenuje, in sicer da se poimenuje po Alekseju Navalnem. Če se bodo strinjali, se bo režim imenoval „Navalnijev globalni režim sankcij na področju človekovih pravic“. Tako spomin nanj ne bo nikoli zbledel.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Svet za zunanje zadeve je nato razpravljal o agresiji Rusije v Ukrajini, potem ko je prek videokonference prisluhnil ukrajinskemu ministru za zunanje zadeve Dmitru Kulebi, ki je sogovornike in sogovornice iz EU seznanil z najnovejšimi dogodki na terenu nekaj dni pred tragično drugo obletnico začetka Putinove vojne agresije v Ukrajini.
Visoki predstavnik je poudaril, da Putin nadaljuje namerne napade na civilne objekte in infrastrukturo, da bi ustvaril človeško trpljenje med prebivalstvom in ogrozil njegovo odpornost, ter da bo EU še naprej podpirala Ukrajino.
Razprava v Svetu se je nato osredotočila na varnostne zaveze EU in njeno vojaško podporo Ukrajini, ministri in ministrice pa so razpravljali tudi o tem, kako bi lahko EU prek dvostranskih in evropskih okvirov povečala svojo dobavo streliva.
Ministri in ministrice so nato izmenjali mnenja o 13. svežnju sankcij, ki naj bi bil sprejet še pred 24. februarjem, in uporabi nepričakovanih prihodkov, ki se ustvarijo z naložbami ruskih sredstev, imobiliziranih v EU.
Izrazili smo solidarnost s predsednico estonske vlade ter drugimi politiki in državljani iz naših držav članic, ki so jih ruske oblasti uvrstile med „iskane osebe“ in proti njim sprožile kazenske psevdopreiskave.
To je nezaslišano in gre za še enega od številnih ruskih poskusov ustrahovanja oseb, ki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava, človekovih pravic in demokratičnih načel v Rusiji.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Sahel
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o razmerah v Sahelu in razpravljal o vodilnih načelih prilagojenega pristopa EU k regiji v skladu s pristopom iskanja „afriških rešitev za afriške težave“:
nadaljevanje humanitarne pomoči v podporo prebivalstvu
okrepitev sodelovanja s Čadom, Mavretanijo in državami Gvinejskega zaliva
nadaljnja podpora ECOWAS in regionalnim akterjem
uporaba bolj transakcijskega pristopa
okrepitev strateškega komuniciranja EU za boj proti lažnim diskurzom, uperjenim proti Zahodu
Belorusija
Svet za zunanje zadeve je v okviru aktualnih zadev razpravljal o Belorusiji in odobril sklepe, v katerih je potrdil, da EU neomajno podpira civilno družbo, ter obsodil sedanji režim, ki zatira demokracijo, ne spoštuje človekovih pravic in je vpleten v vojno Rusije v Ukrajini.
Svet za zunanje zadeve je pred začetkom seje neformalno izmenjal mnenja z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafaelom Grossijem, ki je ministrom in ministricam poročal o svojem nedavnem obisku Ukrajine in jedrske elektrarne Zaporožje ter o širših delovnih področjih IAEA. Ministri in ministrice so omenili tudi možnosti za tesnejše sodelovanje med EU in IAEA pred prvim vrhom o jedrski energiji, ki bo 21. marca 2024 v Bruslju.
Svet je poleg tega brez razprave sprejel točke s seznama nezakonodajnih točk pod „A“.
Ministrom in ministricam sem predlagal, da se naš globalni režim sankcij na področju človekovih pravic preimenuje, in sicer da se poimenuje po Alekseju Navalnem. Če se bodo strinjali, se bo režim imenoval „Navalnijev globalni režim sankcij na področju človekovih pravic“. Tako spomin nanj ne bo nikoli zbledel.
