"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Neformalna izmenjava mnenj z državnim sekretarjem ZDA Antonyjem Blinknom
Ministri in ministrice so prek videokonference neformalno izmenjali mnenja z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, pri čemer so se najbolj posvetili agresiji Rusije v Ukrajini, razmeram na Bližnjem vzhodu, pristopu do Kitajske in indijsko-pacifiški regiji.
Strinjali so se, da čezatlantska enotnost ostaja ključna za soočanje s sedanjimi izzivi, bolj konkretno pa so izpostavili, da je potrebno nujno ukrepanje tako v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu, zlasti za spodbujanje trajnega miru med Izraelom in Palestino, ki bi temeljil na rešitvi dveh držav.
Vojna agresija Rusije v Ukrajini
Svet za zunanje zadeve je nato razpravljal o agresiji Rusije v Ukrajini, pred tem pa je prek videokonference prisluhnil ukrajinskemu ministru za zunanje zadeve Dmitru Kulebi, ki je svoje sogovornike in sogovornice iz EU seznanil z najnovejšimi dogodki na terenu in trenutnimi prioritetami Ukrajine.
Temu je sledila razprava, med katero je Svet sprejel odločitev o dodelitvi 5 milijard EUR v okviru evropskega mirovnega instrumenta za vojaško podporo Ukrajini. V okviru novega namenskega sklada za pomoč Ukrajini bo zagotovljena predvidljivost vojaške podpore EU in nadaljnje odzivanje predvsem na potrebe Ukrajine.
Ministri in ministrice EU so se dokončno dogovorili tudi o sankcijah proti odgovornim za umor Alekseja Navalnega v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic.
Svet je nato razpravljal o morebitni uporabi izrednih prihodkov, ustvarjenih z ruskimi sredstvi, ki so v EU imobiliziranana zaradi sankcij.
Po današnji razpravi vidim, da obstaja močna podpora predlogu, da se prihodki in nepričakovani dobički uporabijo za podporo Ukrajini. Kako? Na vojaškem področju za povečanje sredstev evropskega mirovnega instrumenta in za podporo razvoju ukrajinske obrambne industrije.
Predstavil bom ta predlog sklepa Sveta in sodeloval s Komisijo za odobritev uredbe Sveta, da bi države članice razpravljale o konkretnem predlogu pred Evropskim svetom.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Nazadnje je Svet izmenjal mnenja o predsedniških volitvah v Rusiji, ki so potekale od 15. do 17. marca v zelo omejenem okolju, saj volivci in volivke ob tem, da so doživljali sistematično represijo, niso imeli dejanske izbire. EU je v izjavi, ki jo je v imenu sedemindvajseterice dala tik pred sejo Sveta, obsodila nezakonito izvedbo t. i. „volitev“ na ozemljih Ukrajine, ki jih Rusija začasno zaseda.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o Belorusiji, pri čemer se je posvetil tako vprašanju, kaj bi EU še lahko storila v odziv na razmere na področju človekovih pravic ter v podporo beloruski civilni družbi in demokratični opoziciji, kot tudi dejstvu, da Belorusija sodeluje v ruski vojni agresiji v Ukrajini.
Svet je izrazil zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja razmer v državi, kjer vlada doslej najhujša represija, razmere na področju človekovih pravic se slabšajo, kršitve državljanskih in političnih pravic beloruskega prebivalstva pa se kar nadaljujejo.
Ministri in ministrice so potrdili, da Belorusija ostaja visoko na dnevnem redu EU, in ponovno pozvali režim, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse politične zapornike.
EU je skladno s svojim pristopom postopnosti pripravljena sprejeti dodatne omejevalne in ciljno usmerjene ukrepe.
Svet za zunanje zadeve je nato razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu, predvsem na območju Gaze.
Ministri in ministrice so razpravljali o vse slabših humanitarnih razmerah na območju Gaze, kjer je velika večina prebivalstva izpostavljena tveganju lakote, kot je navedeno v nedavnem poročilu Svetovnega programa za hrano.
Svet je obravnaval tudi ciprsko pobudo za vzpostavitev humanitarne pomorske poti. Visoki predstavnik je poudaril, da je treba vzpostaviti pomorsko pot s Cipra, pa tudi, da mora Izrael zagotoviti več kopenskih poti in odprtje dodatnih prehodov.
Nato smo razpravljali o sankcijah, tako proti Hamasu kot proti ekstremističnim naseljencem. [...] Na zadnjem zasedanju Sveta za zunanje zadeve to ni bilo možno, tokrat pa nam je uspelo. Na delovni ravni smo dosegli dober kompromis in upam, da bo to privedlo do čimprejšnjega sprejetja sankcij.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Svet je izmenjal tudi mnenja o pridružitvenem sporazumu med EU in Izraelom. Ta sporazum izrecno temelji na skupnih vrednotah EU in Izraela, kot so spoštovanje človekovih pravic, pravne države in demokracije.
Ministri in ministrice z zanimanjem pričakujejo nadaljnje razprave z Izraelom o razmerah v Gazi, nekateri pa so predlagali, da se na prihodnje zasedanje Sveta ponovno povabi izraelskega ministra za zunanje zadeve in novega predsednika palestinske vlade.
Aktualne zadeve
Svet je v okviru aktualnih zadev izmenjal mnenja o Armeniji/Azerbajdžanju, Nigru in Haitiju.
V zvezi s slednjim so ministri in ministrice izrazili močno podporo stalnim prizadevanjem za zagotovitev uresničljive, vključujoče in trajnostne politične tranzicije, ki bi jo vodil Haiti. Poudarili so tudi, da se morajo ta politična prizadevanja hitro pretvoriti v dejanske spremembe na bolje v državi.
Visoki predstavnik je poudaril pomen hitre napotitve večnacionalne varnostne podporne misije, ki jo je odobril Varnostni svet ZN.
EU preučuje, kako s svojimi instrumenti sodelovanja podpreti širše cilje večnacionalne misije.
Po današnji razpravi vidim, da obstaja močna podpora predlogu, da se prihodki in nepričakovani dobički uporabijo za podporo Ukrajini. Kako? Na vojaškem področju za povečanje sredstev evropskega mirovnega instrumenta in za podporo razvoju ukrajinske obrambne industrije. Predstavil bom ta predlog sklepa Sveta in sodeloval s Komisijo za odobritev uredbe Sveta, da bi države članice razpravljale o konkretnem predlogu pred Evropskim svetom.