"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o agresiji Rusije proti Ukrajini, pred tem pa je prek videokonference prisluhnil ukrajinskemu ministru za zunanje zadeve Andriju Sibihi, ki je svoje sogovornike in sogovornice iz EU seznanil z najnovejšimi političnimi dogodki in dogodki na terenu.
Jasno je, da si vse države članice EU želijo mir. [...] Kljub temu pa vidimo, da Rusija želi vojno, saj smo včeraj videli najsmrtonosnejši napad, ob koncu tedna pa zračne napade na mesto Sumi. Očitno je, da zavlačuje in si sploh ne želi miru. Zato je edini način, s katerim bi Rusijo spodbudili k resnim pogajanjem, to, da povečamo pritisk.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je razpravljal o okrepljeni vojaški podpori EU. Visoka predstavnica je poudarila, da EU zagotavlja največ vojaške pomoči Ukrajini in obenem najbolj podpira ukrajinsko obrambno industrijo, saj so evropske države letos Ukrajini namenile več kot 23 milijard EUR vojaške pomoči.
Svet je obravnaval tudi usposabljanje ukrajinskih vojakov prek misije EUMAM Ukraine, v okviru katere se je doslej usposobilo že več kot 73 000 vojakov. Svet je razpravljal o tem, kaj je še mogoče storiti v zvezi z misijo.
Kar zadeva pobudo visoke predstavnice za dobavo dveh milijonov kosov streliva Ukrajini, je visoka predstavnica izjavila, da sta bili dve tretjini cilja že doseženi in da se je velika večina držav članic strinjala, da mora EU storiti še več.
Nazadnje je Svet preučil stanje sankcij proti Rusiji, visoka predstavnica pa je napovedala, da se je začelo delo v zvezi s 17. svežnjem sankcij, ki se osredotoča na floto v senci in druge elemente.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o Bližnjem vzhodu, tudi o dogodkih v Siriji.
Visoka predstavnica je ministre in ministrice seznanila z nedavnim obiskom regije in tamkajšnjimi razpravami o arabskem načrtu za okrevanje in obnovo.
Vse države članice se strinjajo, da podpiramo rešitev dveh držav. Predlagali smo tudi, da se v treh letih nameni 1,6 milijarde EUR za podporo Palestinski upravi, ki bi morala zagotavljati storitve, ter Palestincem in Palestinkam.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Visoka predstavnica je poudarila, da je splošno dogajanje zelo resno in da je vrnitev k pogajalski mizi bistvenega pomena, da bi omogočili ponovno prekinitev ognja, izpustitev talcev ter neoviran dostop obsežne humanitarne pomoči in neprekinjeno razdeljevanje te pomoči po vsej Gazi.
Visoka predstavnica je izjavila, da je Svet pozdravil arabski načrt, vendar je poudarila, da ne vsebuje pomembnih elementov, kot so financiranje, varnost in upravljanje Gaze, ter da bo EU sodelovala s svojimi mednarodnimi partnerji pri nadaljnjem delu v zvezi s temi vprašanji.
Svet je nato razpravljal o Siriji in zlasti o tem, ali naj se sankcije EU omilijo ali ne. V zvezi s tem je visoka predstavnica napovedala, da se je Svet dogovoril, da bo ocenil proces, pa tudi, da si bo prizadeval opredeliti naslednje korake, pri čemer bo upošteval pogoje in dobro znane omejitve EU.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o odnosih med EU in Afriško unijo (AU), saj bosta leta 2025 obeležili 25. obletnico njunega partnerstva.
Visoka predstavnica je poudarila, da si vse države članice EU želijo tesnejše sodelovanje z afriškimi državami in da je pomembno, da se to ne bi prenehalo zaradi zunanjih vplivov, kot sta Rusija ali Kitajska. Na hitro je spregovorila tudi o tretjem ministrskem srečanju EU-AU, ki naj bi bilo 21. maja v Bruslju, in dejala, da je Svet razpravljal o tem, kako lahko doprinese k razpravi.
Svet je nato razpravljal o razmerah v Sudanu, ki se dve leti po začetku vojne sooča s humanitarno krizo brez primere. Pri razpravi je obravnaval tudi humanitarne razmere in konferenco, ki jo bodo 15. aprila v Londonu skupaj gostili EU, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo.
Zahodni Balkan
Svet je izmenjal mnenja o odnosih EU s partnericami z Zahodnega Balkana, pri čemer se je osredotočil na to, kako dodatno okrepiti sodelovanje na področju varnosti in obrambe glede na politične izzive ter kako spodbujati regionalno stabilnost in varnost. Razprava EU-27 je potekala po neformalni večerji z ministri in ministricami za zunanje zadeve Zahodnega Balkana na predvečer zasedanja Sveta.
Visoka predstavnica je poudarila, da sta stabilnost in varnost v regiji bistvenega pomena za EU.
Svet je razpravljal o razmerah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in potrdil, da je treba normalizirati odnose med Srbijo in Kosovom*.
*To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Druge odločitve
Svet se je odločil, da uvede omejevalne ukrepe proti dodatnim sedmim posameznikom in dvema subjektoma, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic v Iranu, tudi zaradi zlorabe pravosodja kot orodja za samovoljna pridržanja.
Svet je s sprejetjem sklepa o spremembi Skupnega stališča Sveta, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, ter odobritvijo sklepov o tej temi pregledal okvir EU za nadzor nad izvozom orožja.
Svet je referenčni finančni znesek za EU BAM Rafah povečal za več kot 4 300 000 EUR, in sicer do 30. junija 2025. S tem sklepom bo omogočil kritje dodatnih stroškov, nastalih zaradi prerazporeditve misije na mejni prehod Rafa, ki je bila odobrena januarja 2025 zaradi sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi.
Gradivo za seje
Pripravljalni dokumenti
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
