"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o ruski agresiji proti Ukrajini, potem ko je ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiha ministre in ministrice EU prek videokonference seznanil z diplomatskim dogajanjem, razmerami na terenu in najbolj kritičnimi prednostnimi nalogami Ukrajine.
Svet je nato razpravljal še o delu v zvezi z 18. svežnjem gospodarskih in individualnih sankcij proti Rusiji.
Sankcije so nujne, da Rusiji poidejo sredstva za to vojno, in Evropska unija bo še naprej višala ceno, tako da bo končanje te agresije edina mogoča pot naprej za Rusijo. [...] Sporočilo je zelo jasno, Rusija se trudi zaman, Evropa je popolnoma zavezana Ukrajini.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je nato razpravljal o vojaški podpori za Ukrajino in nadaljnjem ozaveščanju ključnih svetovnih akterjev v podporo popolni in brezpogojni prekinitvi ognja.
Svet je uvedel omejevalne ukrepe proti petim posameznikom, odgovornim za hude kršitve ali zlorabe človekovih pravic ter zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije v Rusiji.
Ministri in ministrice so izmenjavo mnenj o Bližnjem vzhodu začeli z razpravo o humanitarnih razmerah v Gazi.
Izrael in Evropska unija sta prejšnji teden dosegla dogovor o razširitvi humanitarne pomoči v Gazi in že opažamo pozitivne znake; vidimo, da v Gazo prihaja več tovornjakov in dobav, vidimo, da je odprtih več dostopnih točk, in vidimo tudi popravila električnih napeljav; vendar pa mora Izrael sprejeti konkretnejše ukrepe za izboljšanje humanitarnih razmer na terenu. Evropska unija bo pozorno spremljala, kako Izrael izvaja ta skupni dogovor in zaveze ter bo vsaka dva tedna preverila njihovo izpolnjevanje.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je po razpravi o pregledu, kako Izrael izpolnjuje člen 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ki jo je opravil 23. junija, izmenjal mnenja o inventarju mogočih nadaljnjih ukrepov.
Na zahtevo Evropskega sveta sem ministrom in ministricam predstavila tudi inventar različnih ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli na podlagi junijskega pregleda, in nato smo o tem razpravljali, države članice pa bodo o tem morale sprejeti odločitve. To so naše možnosti za ukrepanje in uporabili jih bomo, če Izrael ne bo izpolnil svojih zavez. Naš namen ni kaznovanje Izraela, temveč želimo dejansko izboljšati razmere v Gazi.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet se je seznanil tudi z zadnjim dogajanjem v zvezi z Iranom ter ponovno izrazil stališče, da Iran ne bi smel imeti jedrskega orožja in da bi ta cilj dolgoročno najlažje dosegli z diplomacijo.
Svet za zunanje zadeve se je seznanil z razmerami v Gruziji in razpravljal o mogočih prihodnjih ukrepih v odziv na represijo organov oblasti ter o pobudah za izboljšanje podpore gruzijski civilni družbi in neodvisnim medijem.
Sredozemlje 2025: pakt in reforma Unije za Sredozemlje
Svet je v razpravi o „Sredozemlju 2025: pakt in reforma Unije za Sredozemlje“ največ pozornosti namenil paktu za Sredozemlje, s katerim naj bi bil dan nov zagon udejstvovanju EU na območju Sredozemlja, ter reformiranju Unije za Sredozemlje pred 30. obletnico barcelonske deklaracije.
Druge razprave in odločitve
Pod točko o aktualnih zadevah je visoka predstavnica na kratko spregovorila o odnosih med EU in CELAC, Somaliji, Kitajski in Japonski.
Svet je uvedel omejevalne ukrepe proti:
osmim osebam in enemu subjektu v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic v imenu iranskih državnih organov zunaj Irana
sedem posameznikov in tri subjekte, odgovorne za dejanja, katerih cilj je destabilizirati, spodkopati ali ogroziti suverenost in neodvisnost Republike Moldavije ter demokracijo, pravno državo in stabilnost v njej.
