"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Komisija je ministrom in ministricam, pristojnim za evropske zadeve, na sestanku v Bruslju predstavila prvi sveženj predlogov za dolgoročni proračun EU za obdobje po letu 2027 (večletni finančni okvir, VFO), ti pa so nato opravili orientacijsko razpravo. Svet je razpravljal tudi o prošnji Španije za vključitev katalonskega, baskovskega in galicijskega jezika med uradne jezike EU.
Izjemno sem zadovoljna z današnjo predstavitvijo predloga Komisije za naslednji večletni finančni okvir in začetkom prve razprave v Svetu za splošne zadeve. Naslednji večletni finančni okvir mora biti kos aktualnim in prihodnjim izzivom – tega s proračunom, kakršen je zdaj, ne moremo doseči. Evropa mora kreniti ambiciozno in odgovorno naprej proti močni, odporni in konkurenčni EU. Zato se je treba drugače lotiti tudi proračuna EU. Obravnavati bo treba še veliko vprašanj in pomembno je, da čim prej dosežemo čim večji napredek, se izognemo zamudam in lahko nato leta 2028 začnemo poslovati v skladu z novim, učinkovitim in sodobnim proračunom EU.
Marie Bjerre, danska ministrica za evropske zadeve
Dolgoročni proračun EU za obdobje po letu 2027 (VFO)
Komisija je Svetu predstavila prvi in glavni sveženj predlogov za dolgoročni proračun EU (VFO) za obdobje 2028–2034, ki znaša skoraj 2 bilijona EUR, ministri in ministrice pa so opravili prvo izmenjavo mnenj. Komisija je poudarila, da bi lahko EU z večjo prožnostjo v proračunu hitreje ukrepala in se odzivala, kadar bi se okoliščine nepričakovano spremenile ali ko bi bilo treba obravnavati nove prednostne naloge politike. Predlog vključuje tudi poenostavitev, racionalizacijo in uskladitev finančnih programov, da bi za državljane in podjetja ustvarili enostavnejše in dostopnejše možnosti za financiranje. Predlagani proračun je oblikovan ob upoštevanju lokalnih potreb, pri čemer naj bi z načrti za nacionalna in regionalna partnerstva največji učinek dosegli tam, kjer je to najbolj pomembno, naložbe in reforme uskladili s cilji EU ter okrepili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo po vsej EU. Predlog vključuje tudi novi sklad za konkurenčnost, da bi lahko Evropa zavarovala dobavne verige, pospešila inovacije ter prevzela vodilno vlogo v svetovnih prizadevanjih za čisto in pametno tehnologijo. Komisija je poleg tega predlagala tudi sveženj novih virov lastnih sredstev, ki bodo prinesli ustrezne prihodke za uresničevanje prednostnih nalog EU, hkrati pa zmanjšali pritisk na nacionalne javne finance.
Temu je sledila izmenjava mnenj med ministri in ministricami, s čimer so se začele razprave v Svetu o novem večletnem finančnem okviru. Svet za splošne zadeve bo med danskim predsedovanjem redno razpravljal o predlogu, da bi bilo mogoče čim bolje usmerjati prihodnja pogajanja. Predsedstvo namerava zato oktobra v Svetu za splošne zadeve organizirati drugo poglobljeno razpravo o novem večletnem finančnem okviru.
Svet je razpravljal o prošnji Španije za vključitev katalonskega, baskovskega in galicijskega jezika med uradne jezike EU. Ministri in ministrice so opravili konstruktivno izmenjavo mnenj in sklenili, da bodo nadaljevali delo v zvezi s prošnjo Španije za spremembo Uredbe št. 1/1958 o jezikovni ureditvi EU. To vprašanje bo ostalo na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve.
Razno
Dansko predsedstvo je seznanilo Svet z vključevanjem programa za poenostavitev na dnevne rede različnih sestav Sveta, zlasti Sveta za splošne zadeve, Sveta za ekonomske in finančne zadeve ter Sveta za konkurenčnost.
Druge točke
Svet je brez razprave sprejel 18. sveženj gospodarskih in individualnih ukrepov v zvezi z vojno agresijo Rusije proti Ukrajini.
Svet je brez razprave sprejel tudi naslednje zakonodajne akte:
spremembo direktive o DDV, s katero naj bi dobavitelje in platforme iz tretjih držav spodbudili k uporabi uvozne ureditve „vse na enem mestu“ ter tako olajšali pobiranje davkov in izpolnjevanje davčnih obveznosti
spremembo uredbe o obveznostih gospodarskih subjektov glede politik potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami kot dela svežnja „omnibus IV“ za poenostavitev
uredbo o postopnem začetku delovanja digitalnega sistema vstopa/izstopa (SVI) za upravljanje meja in
spremembo uredbe o skladiščenju plina za zagotavljanje zimske oskrbe EU s plinom
