"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Ministri in ministrice, pristojni za evropske zadeve, so priprave na zasedanje Evropskega sveta decembra 2025 začeli z razpravo o obrazloženem osnutku dnevnega reda. Svet je razpravljal o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 ter se seznanil s stanjem odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Komisija je predstavila svoj delovni program za leto 2026, ministri in ministrice pa so o njem izmenjali mnenja. Svet je v okviru letnega dialoga o pravni državi opravil razprave o posameznih državah v zvezi s stanjem pravne države v Bolgariji, na Češkem, Irskem in v Nemčiji.
Naslednji večletni finančni okvir mora biti enostavnejši, prožnejši in učinkovitejši, če želimo oblikovati močnejšo in konkurenčnejšo Evropo. Današnja razprava v Svetu za splošne zadeve je bila eden od ključnih korakov za obravnavo posebnih nacionalnih in regionalnih izzivov v naslednjem večletnem finančnem okviru. Zadovoljna sem z našim konstruktivnim dialogom in se veselim nadaljevanja naše razprave na decembrski seji Sveta za splošne zadeve.
Marie Bjerre, danska ministrica za evropske zadeve
Priprave na decembrsko zasedanje Evropskega sveta
Svet je priprave na zasedanje Evropskega sveta decembra 2025 začel z razpravo o obrazloženem osnutku dnevnega reda. Voditelji in voditeljice naj bi razpravljali o:
Svet je opravil tretjo orientacijsko razpravo o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034.
Ministri in ministrice so na podlagi dopisa predsedstva izmenjali mnenja o vprašanjih, povezanih s predlaganim „razdelkom 1“ večletnega finančnega okvira, katerega cilj je z namenskim skladom spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, pomorstvo ter blaginjo in varnost. Financiranje bi bilo podprto z načrti za nacionalna in regionalna partnerstva (NNRP), ki bi jih pripravile države članice same ob upoštevanju svojih posebnih nacionalnih in regionalnih izzivov.
Ministri in ministrice so med drugim razpravljali o tem, kako bi lahko regionalne in lokalne uprave ustrezno vključili v pripravo in izvajanje prihodnjih NNRP ter kako bi lahko v okviru teh načrtov zagotovili, da bo podpora politikam, ki izhajajo iz obveznosti iz Pogodbe, bolj prepoznavna, hkrati pa ohranili splošni cilj poenostavitve in prožnosti pri financiranju.
Razprava bo podlaga za prvi pogajalski okvir, tj. dokument, v katerem bodo opredeljeni elementi za politično obravnavo, da bi voditelji in voditeljice EU o njih lažje razpravljali. Ta prvi pogajalski okvir brez zneskov namerava dansko predsedstvo predložiti pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta.
Svet je ocenil stanje odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Voditelji in voditeljice EU in Združenega kraljestva so se na vrhu 19. maja zavezali prenovljeni agendi za krepitev sodelovanja na več področjih.
Komisija je danes Svetu poročala o izvajanju obstoječih sporazumov in razvoju dogodkov po vrhu. Ministri in ministrice so izrazili zadovoljstvo, da se zdaj lahko začnejo pogajanja o skupnem sanitarnem in fitosanitarnem področju (SFS sporazum) ter sporazumu o povezovanju sistemov EU in Združenega kraljestva za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (sporazum o povezovanju ETS). Sledila je razprava, v kateri je več ministrov in ministric poudarilo, da je za EU krepitev odnosov načeloma odvisna od celovitega, zanesljivega in pravočasnega izvajanja obstoječih sporazumov, tj. sporazuma o trgovini in sodelovanju ter sporazuma o izstopu.
Komisija je predstavila svoj delovni program za leto 2026, ministri in ministrice pa so o njem izmenjali mnenja. Svet je ob tej priložnosti opredelil ključna področja politike in zakonodajne predloge, ki bi jih bilo treba vključiti v skupno izjavo o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2026, ter izpostavil tiste predloge, ki bi jih bilo treba prednostno obravnavati. Ministri in ministrice so izrazili tudi svoja stališča o predlaganem umiku zakonodajnih predlogov. Na podlagi te razprave naj bi vse tri institucije do konca tega leta dosegle dogovor o skupni izjavi o zakonodajnih prednostnih nalogah EU.
Ministri in ministrice so v okviru letnega dialoga o pravni državi opravili razprave o posameznih državah s poudarkom na stanju pravne države v Bolgariji, na Češkem, Irskem in v Nemčiji.
To je bil tretji krog letošnjih razprav o posameznih državah. Najprej je Komisija za vsako zadevno državo članico predstavila glavne ugotovitve iz poglavja o posameznih državah iz svojega poročila o stanju pravne države za leto 2025. Nato je vsaka zadevna delegacija predstavila ključni razvoj dogodkov na nacionalni ravni in posebne vidike svojega nacionalnega okvira za pravno državo. Temu so sledile pripombe drugih delegacij, ki so izmenjale svoje izkušnje in najboljše prakse v zvezi z navedenim razvojem dogodkov. Delegacije, katerih položaj je bil predmet razprave, so nato lahko posamično podale dodatne pripombe.
Komisija je Svet seznanila s svojim predlogom o „svežnju o demokraciji“, ki je bil predstavljen 12. novembra 2025, vključuje pa evropski ščit za demokracijo in strategijo EU za civilno družbo.
Francoska, nemška in poljska delegacija so Svet seznanile s pobudo „informacijski ščit“, ki so jo začele skupaj izvajati njihove mednarodne javne medijske hiše za boj proti dezinformacijam v tujini.
Litovska delegacija je Svet seznanila z nedavnimi hibridnimi napadi iz Belorusije.
Madžarska delegacija je Svet opozorila na strategijo Komisije za boj proti antisemitizmu.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
