"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Ministri in ministrice, pristojni za evropske zadeve, so priprave na zasedanje Evropskega sveta oktobra 2025 začeli z razpravo o obrazloženem osnutku dnevnega reda. Poleg tega so izmenjali mnenja o pismu o nameri, ki ga je Komisija predložila v okviru priprave svojega delovnega programa za leto 2026.
Ministri in ministrice so v okviru letnega dialoga Sveta o pravni državi razpravljali o splošnem stanju na področju pravne države v EU in izmenjali mnenja o splošnem trendu na področju pravne države v več državah kandidatkah, in sicer v Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji.
Glavna prednostna naloga v sedanjih geopolitičnih razmerah je širitev EU. Pravna država ostaja temeljni pogoj za članstvo v EU in je del københavnskih meril, ki jih morajo izpolnjevati vse nove članice. Razprava z Albanijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo na današnji seji Sveta dokazuje, kako pomembno je, da so države kandidatke vključene v naš dialog. Ponovno je dokazala tudi, da je vprašanja pravne države izredno pomembno za EU. Vprašanje pravne države ni ključno zgolj med pristopnim procesom. To je temeljna in odločilna vrednota vsake države članice EU.
Marie Bjerre, danska ministrica za evropske zadeve
Priprave na oktobrsko zasedanje Evropskega sveta
Svet je priprave na zasedanje Evropskega sveta oktobra 2025 začel z razpravo o obrazloženem osnutku dnevnega reda, ki zajema naslednje točke:
rusko vojno agresijo proti Ukrajini
zadnje dogajanje na Bližnjem vzhodu, zlasti v Gazi
evropsko obrambo in varnost
konkurenčnost in dvojni prehod
stanovanja in
migracije
Priprave se bodo nadaljevale na naslednji seji Sveta za splošne zadeve 21. oktobra 2025.
Načrtovanje zakonodaje
Komisija je predstavila pismo o nameri, objavljeno 10. septembra 2025 po opravljenem govoru o stanju v Uniji. Komisija je v tem pismu – še pred sprejetjem svojega delovnega programa za leto 2026 – predstavila pobude, ki bodo imele velik politični pomen v prihajajočem letu. Ključne prednostne naloge v prihodnjem letu so:
nov načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope
nova doba evropske obrambe in varnosti
podpora ljudem ter krepitev naših družb in socialnega modela
ohranjanje kakovosti našega življenja: prehranska varnost, voda in narava
zaščita naše demokracije in ohranjanje naših vrednot
Globalna Evropa: izkoriščanje naše moči in partnerstev
Po tej predstavitvi so ministri in ministrice izmenjali mnenja. Predsedstvo bo glavne poudarke iz te izmenjave povzelo v pismu za predsednico Komisije, da bi Komisijo seznanilo z mnenji ministrov in ministric o predvidenih prednostnih nalogah in pobudah. Delovni program za leto 2026 bo 17. novembra 2025 predstavljen Svetu za splošne zadeve.
Nato bodo tri institucije oblikovale skupno izjavo o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2026, ki naj bi jo 16. decembra 2025 odobril Svet za splošne zadeve in ki naj bi nato bila podpisana ob robu zasedanja Evropskega sveta.
Ministri in ministrice so v okviru letnega dialoga o pravni državi imeli horizontalno razpravo o splošnem stanju na tem področju v EU. Razprava je potekala na podlagi poročila Komisije o stanju pravne države za leto 2025, objavljenega 8. julija 2025.
Razprava je zajemala štiri področja, povezana s pravno državo: pravosodne sisteme, protikorupcijski okvir, pluralnost in svobodo medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij.
Ministri in ministrice so bili zadovoljni s splošnim napredkom pri izpolnjevanju priporočil Komisije ter vključitvijo strukturirane ocene učinka pravne države na enotni trg v letošnje poročilo.
Zadovoljni so bili tudi z vključitvijo – že drugo leto zapored – štirih držav kandidatk v poročilo za leto 2025. Ponovno so podprli ta postopek, saj je koristno orodje pri usmerjanju nacionalnih reform, ter menili, da je pomembno nadaljevati dialog ob doslednem spoštovanju načel objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh držav članic.
Svet naj bi na novembrski seji Sveta za splošne zadeve opravil razpravo o posameznih državah, pri čemer naj bi se osredotočil na Bolgarijo, Češko, Nemčijo in Irsko.
Ministri in ministrice so že drugo leto zapored izmenjali mnenja o splošnem trendu na področju pravne države v štirih državah kandidatkah: Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. Pri razpravi so sodelovali tudi ministri in ministrice iz teh držav.
Pravna država ima kot temeljni pogoj za članstvo v EU osrednjo vlogo v širitvenem procesu. Z vključitvijo v poročilo o stanju pravne države naj bi države kandidatke izenačili z državami članicami, hkrati pa še dodatno podprli njihova reformna prizadevanja in pristopni proces.
V skladu s tem so ministri in ministrice s temi državami kandidatkami obširno izmenjali mnenja o vprašanjih pravne države. Osrednja tema razprave so bili splošni trendi na štirih področjih, povezanih s pravno državo. Uradnih sklepov po koncu razprave ni bilo. Razprave o pravni državi v posameznih državah kandidatkah bodo še naprej potekale v okviru širitvenega procesa.
Svet se je seznanil s poročilom francoske delegacije o prihodnjem predlogu Komisije o ščitu EU za demokracijo. Francoska delegacija je poudarila, da je cilj te pobude:
s spodbujanjem širjenja zanesljivih, pluralnih in zelo kakovostnih informacij doseči, da bi bila civilna družba bolj odporna proti manipuliranju z informacijami, ter
zagotoviti integriteto demokratičnih procesov EU, zlasti z doslednim izvajanjem evropske zakonodaje o digitalnih storitvah.
Poljska delegacija je Svet obvestila, da so ruski brezpilotni zrakoplovi v noči z 9. na 10. september kršili poljski zračni prostor, ter ga seznanila z odzivom poljskih in zavezniških vojaških sil.
Druge točke
Svet je sprejel priporočilo o postopnem prehodu z začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine na druge bivalne statuse, ko bodo razmere to dopuščale. V predlog so vključeni tudi ukrepi za olajšanje reintegracije ukrajinskih beguncev in begunk v ukrajinsko družbo.
S tem priporočilom se EU pripravlja na usklajen pristop za čas, ko bodo razmere v Ukrajini omogočale začetek postopne odprave statusa začasne zaščite.
