Dolgoročni proračun EU

Kaj je dolgoročni proračun EU?

EU od leta 1988 deluje z dolgoročnimi proračuni, imenovanimi večletni finančni okviri.

Dolgoročni proračuni zagotavljajo stabilen okvir s splošnimi omejitvami porabe, da se:

• poraba uskladi s političnimi prednostnimi nalogami EU
• poveča predvidljivost finančnih sredstev EU za sofinancerje in upravičence
• zagotovi proračunska disciplina
• lažje sprejme letni proračun EU

Večletni finančni okvir trenutno zajema obdobje sedmih let. Določa omejitve (oziroma „zgornje meje“) letnih odhodkov EU za:

• skupne obveznosti v danem letu
• skupna plačila v danem letu
• obveznosti in plačila na vsakem področju porabe EU („razdelki“)

Kaj so obveznosti in plačila?

Skupne obveznosti ustrezajo najvišjemu znesku pravnih obveznosti, kot so pogodbe ali nepovratna sredstva, ki jih lahko EU sklene v danem letu. Ti zneski niso nujno izplačani v istem letu, temveč se lahko porabijo tekom prihodnjih proračunskih let.

Skupna plačila so dejanski zneski, porabljeni v danem letu. Izhajajo iz pravnih obveznosti, sprejetih v istem letu ali v prejšnjih letih.

Namen teh omejitev je:

• upravljati celoten obseg proračuna EU
• zaščititi zneske za vsako področje v skladu s prednostnimi nalogami EU

Proračun pa mora biti hkrati prožen, da se lahko odzove na nepredvidene izzive – kot so krizne in izredne razmere – ter spreminjajoče se prednostne naloge glede porabe. Večletni finančni okvir zato vsebuje določbe in „posebne instrumente“, da bi zagotovili, da se tudi v primeru nepredvidenih okoliščin denarna sredstva lahko uporabijo, kadar in kjer so najbolj potrebna.

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

Sedanji dolgoročni proračun se uporablja za obdobje 2021–2027. Vključuje celovit finančni sveženj, ki zajema:

• 1 216 milijard EUR v večletnem finančnem okviru (v tekočih cenah)
• 807 milijard EUR v okviru izrednega instrumenta za okrevanje „Next Generation EU“ (v tekočih cenah)

Junija 2023 je bila opravljena vmesna revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ki je bil okrepljen z dodatnimi 64,6 milijarde EUR za financiranje prednostnih nalog, kot so podpora Ukrajini, migracije in zunanje delovanje.

• Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2028–2034

Komisija je 16. julija in 3. septembra 2025 predstavila predloge za naslednji večletni finančni okvir v višini skoraj 2 bilijona EUR.

V razpravah o predlogih je bil od takrat v Svetu za splošne zadeve dosežen napredek na tehnični in politični ravni.

Ministri in ministrice so večkrat izmenjali mnenja o strukturi prihodnjega večletnega finančnega okvira, vključno z njegovimi glavnimi razdelki, upravljanjem in horizontalnimi vidiki.

Voditelji in voditeljice EU so se decembra 2025 seznanili s prvim pogajalskim okvirom, ki ga je pripravilo dansko predsedstvo, ter pozvali prihodnji predsedstvi, naj nadaljujeta delo, da bi dogovor dosegli pred koncem leta 2026, kar bi omogočilo pravočasno sprejetje s tem povezane zakonodaje leta 2027.

Ciprsko predsedstvo je 11. junija 2026 predstavilo revidiran pogajalski okvir s konkretnimi številkami, kar je ključni korak v pogajanjih o naslednjem dolgoročnem proračunu EU.

Pojasnila o pogajanjih o dolgoročnem proračunu

Evropski svet in Svet EU imata osrednjo vlogo v procesu oblikovanja dolgoročnega proračuna EU.

Pogajanja o dolgoročnem proračunu EU se začnejo nekaj let pred začetkom obdobja, ki ga zajema novi proračun. Formalni proces se začne tako, da Evropska komisija predstavi t. i. sveženj o večletnem finančnem okviru.

Sveženj vključuje zlasti:

• uredbo o večletnem finančnem okviru, v kateri je določeno, koliko lahko EU porabi
• sklep o virih lastnih sredstev, v katerem je opredeljeno, od kod izvirajo prihodki EU

Svet za splošne zadeve je odgovoren za delo v zvezi s svežnjem o večletnem finančnem okviru in pripravi t. i. pogajalski okvir.

V osnutku pogajalskega okvira so združeni elementi, za katere bodo morali voditelji in voditeljice EU po vsej verjetnosti dati politične smernice in določiti prednostna področja. Tako naj bi bila olajšana priprava osnutka sklepov Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru, ki jih predloži predsednik Evropskega sveta.

Voditelji in voditeljice EU v Evropskem svetu zagotavljajo politične smernice glede glavnih elementov dolgoročnega proračuna, na podlagi katerih lahko Svet sprejme svoje stališče.

Uredba o večletnem finančnem okviru se sprejme po posebnem zakonodajnem postopku:

• za zagotovitev dogovora v Svetu je potrebno soglasje
• za sklenitev postopka odločanja je potrebna privolitev Evropskega parlamenta
• v praksi to pomeni, da lahko Parlament stališče Sveta bodisi odobri bodisi zavrne, ne more pa ga spreminjati

Za sklep o virih lastnih sredstev je potrebno:

• soglasje za sprejetje v Svetu
• mnenje Evropskega parlamenta
• ratifikacija v državah članicah pred začetkom veljavnosti v skladu z njihovimi ustavnimi pravili

• Posebni zakonodajni postopek

Kako se odloča o sektorskih programih?

Komisija pripravi tudi predloge sektorskih programov za novo programsko obdobje.

Sektorske sestave Sveta so odgovorne za delo v zvezi s programi financiranja EU v okviru Sveta.

Svet za kmetijstvo in ribištvo na primer pripravlja zakonodajne predloge v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP), Svet za konkurenčnost pa v zvezi s programi za enotni trg, raziskave in vesolje.

Z nekaterimi izjemami Svet o teh programih odloča skupaj s Parlamentom po rednem zakonodajnem postopku.

Finančni in horizontalni vidiki programov so odvisni od izida pogajanj o večletnem finančnem okviru.

• Sestave Sveta
• Redni zakonodajni postopek

Zaščita proračuna EU

Ključna značilnost večletnega finančnega okvira, ki ščiti proračun EU, je tako imenovani „splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna EU“, ki se uporablja, kadar se ugotovi, da kršitve načel pravne države v državi članici dovolj neposredno vplivajo na dobro finančno poslovodenje proračuna EU ali zaščito finančnih interesov EU oziroma obstaja velika možnost, da bi lahko nanju vplivale.

Doslej je bil ta mehanizem uporabljen enkrat, in sicer decembra 2022 v primeru Madžarske.

• Uredba o pogojevanju s pravno državo (Evropska komisija)
• Mehanizem pogojenosti s pravno državo: Svet sklenil začasno ustaviti plačila v višini 6,3 milijarde EUR, saj je Madžarska sprejela le delne popravne ukrepe (sporočilo za javnost, 12. december 2022)

Glej tudi