Sankcije EU proti Iranu
EU obsoja Iran zaradi njegovih kršitev človekovih pravic, dejavnosti širjenja jedrskega orožja in vojaške podpore vojni agresiji Rusije proti Ukrajini. V zvezi s tem je sprejela številne sankcije.
Represija in kršitve človekovih pravic v Iranu
EU je večkrat obsodila hude kršitve človekovih pravic v Iranu, kot na primer smrt 22-letne Mahse Amini v policijskem priporu septembra 2022, usmrtitev državljanov EU in Irana v letih 2023 in 2024, pridržanje več zagovornikov človekovih pravic, tudi dobitnice Nobelove nagrade za mir Narges Mohamadi, in poboje protestnikov januarja 2026.
EU podpira temeljne težnje iranskega prebivalstva, ki si želi prihodnosti, v kateri bodo njihove univerzalne človekove pravice in temeljne svoboščine spoštovane, zaščitene in uresničene.
Evropska unija odločno obsoja:
- vsesplošno, brutalno in nesorazmerno uporabo sile s strani iranskih oblasti proti miroljubnim protestnikom
- samovoljna pridržanja kot sredstvo za utišanje kritičnih glasov
- mučenje ter kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje s priporniki v iranskih zaporih
- prakso izrekanja in izvrševanja smrtne kazni zoper protestnike
- omejitve komunikacij, vključno z blokiranjem dostopa do interneta
Zagotoviti je treba pravico do mirnega zbiranja in pravico do svobodnega izražanja, vključno s svobodo iskanja, prejemanja in izmenjave informacij in idej na spletu in drugje.
EU poziva Iran, naj v zakonodaji in praksi odpravi vse oblike sistemske diskriminacije žensk in deklet v javnem in zasebnem življenju, hkrati pa s sprejetjem ukrepov, ki upoštevajo vidik spola, prepreči vse oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola nad ženskami in dekleti ter zagotovi njihovo zaščito pred tovrstnim nasiljem.
EU poziva iranske oblasti, naj spoštujejo svoje obveznosti na podlagi mednarodnega prava, ter zahteva, da storilci nasilja in kršitev človekovih pravic odgovarjajo za svoja dejanja.
Zadnje izjave EU o človekovih pravicah v Iranu:
- Iran: izjava visoke predstavnice v imenu EU o razmerah v državi (sporočilo za javnost, 9. januar 2026)
- Iran: izjava visoke predstavnice v imenu EU o aretaciji in pridržanju zagovornikov človekovih pravic (sporočilo za javnost, 30. december 2025)
Sankcije zaradi kršitev človekovih pravic v Iranu
EU je leta 2011 proti Iranu uvedla režim sankcij v odziv na hude kršitve človekovih pravic v državi. Sankcije so bile od takrat vsako leto podaljšane, nazadnje do 13. aprila 2027.
EU je zaradi vse slabših razmer na področju človekovih pravic v državi od oktobra 2022 močno zaostrila sankcije.
Sankcije v zvezi s kršitvami človekovih pravic v Iranu vključujejo:
- prepoved potovanja za posameznike
- zamrznitev sredstev za posameznike in subjekte
- prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago posameznikom in subjektom, uvrščenim na seznam
- prepoved prodaje, dobave, prenosa ali izvoza opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, v Iran
- prepoved zagotavljanja tehnične pomoči, posredniških storitev ali financiranja kateri koli osebi ali organu v Iranu ali za uporabo v Iranu (če bi lahko bili uporabljeni za notranjo represijo)
- prepoved zagotavljanja kakršnih koli storitev spremljanja ali prestrezanja telekomunikacij ali interneta Iranu
V okviru sedanjega režima so bile sankcije uvedene proti 263 posameznikom in 53 subjektom.
Med sankcioniranimi posamezniki so:
- poslanci v iranskem parlamentu
- minister za notranje zadeve Eskandar Momeni
- minister za informacijske in komunikacijske tehnologije Issa Zarepour
- guvernerji in lokalni politiki
- pripadniki iranskih varnostnih sil
- pripadniki Islamske revolucionarne garde (IRGC)
- pripadniki iranskih sil pregona
- enota, ki je samovoljno aretirala Mahso Amini
- visoki uradniki in vojaško osebje
- poveljniki in člani policije
- upravniki in direktorji zaporov
- generalni tožilec in drugi člani sodstva
- člani vrhovnega sveta za kibernetski prostor
Med sankcioniranimi subjekti so:
- Islamska revolucionarna garda (IRGC)
- iransko ministrstvo za izobraževanje ter ministrstvo za kulturo in islamsko usmerjanje
- iranska policija za moralo
- sile pregona
- vrhovni svet za kulturno revolucijo
- vrhovni svet za kibernetski prostor
- zapori
- državna televizijska postaja „Press TV“
- tiskovne agencije
- ponudniki mobilnih storitev
- podjetja za programsko opremo in informacijsko tehnologijo
- Iranian Audio-Visual Media Regulatory Authority (iranski regulativni organ za avdiovizualne medije)
- subjekti, vpleteni v dejavnosti cenzure in trolanje v družbenih medijih ter širjenje dezinformacij
Posamezniki in subjekti, ki so odgovorni za kršitve in zatiranje človekovih pravic v Iranu, so sankcionirani tudi v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic.
Islamska revolucionarna garda na seznamu za področje terorizma
Potem ko je Svet za zunanje zadeve 29. januarja 2026 dosegel politični dogovor, se je Svet 19. februarja 2026 odločil, da Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) Irana uvrsti na seznam terorističnih organizacij.
Za IRGC zato veljajo omejevalni ukrepi v okviru režima sankcij EU za boj proti terorizmu. To pomeni, da:
- se zamrznejo vsa sredstva in drugo finančno premoženje ali gospodarski viri IRGC v državah članicah EU
- subjekti EU Islamski revolucionarni gardi ne smejo dajati na razpolago sredstev in gospodarskih virov
Podpora Irana vojni agresiji Rusije proti Ukrajini
Evropska unija ostro obsoja in ocenjuje kot nesprejemljivo vsakršno vojaško podporo, ki jo zagotavlja Iran, vključno z dobavo brezpilotnih zrakoplovov (dronov) za vojno agresijo Rusije proti Ukrajini.
To orožje, ki ga dobavlja Iran, Rusija neselektivno uporablja proti ukrajinskemu civilnemu prebivalstvu in infrastrukturi ter s tem povzroča grozljivo uničenje in človeško trpljenje.
EU obsoja tudi vojaško podporo Irana oboroženim skupinam na območju Bližnjega vzhoda in Rdečega morja.
Sankcije zaradi vpletenosti Irana v vojno agresijo Rusije proti Ukrajini
Svet je v okviru režima sankcij, ki se uporablja za dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, v letih 2022 in 2023 uvedel tri sklope sankcij, povezanih z brezpilotnimi zrakoplovi, proti iranskim posameznikom ali subjektom.
Svet je 20. julija 2023 vzpostavil namenski okvir za sankcije zaradi vojaške podpore Irana vojni agresiji Rusije proti Ukrajini.
Področje uporabe okvira je bilo 14. maja 2024 razširjeno zaradi vojaške podpore Irana oboroženim skupinam na območju Bližnjega vzhoda in Rdečega morja ter zaradi njegovih napadov z brezpilotnimi zrakoplovi in raketami na Izrael aprila 2024.
EU lahko uvede sankcije zoper posameznike in subjekte, ki dobavljajo, prodajajo ali prenašajo iranske rakete in brezpilotne zrakoplove ter sestavne dele, ki se uporabljajo pri njihovem razvoju in proizvodnji:
- v podporo vojni agresiji Rusije proti Ukrajini
- oboroženim skupinam in subjektom, ki jih uporabljajo za spodkopavanje miru in varnosti na območju Bližnjega vzhoda in Rdečega morja
- ob kršitvi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2216 (2015)
Sankcije vključujejo:
- prepoved potovanja za posameznike
- zamrznitev sredstev za posameznike in subjekte
- prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago posameznikom in subjektom, uvrščenim na seznam
EU je uvedla tudi prepoved transakcij z dvema pristaniščema, ki sta v lasti, v upravljanju ali pod nadzorom sankcioniranih posameznikov in subjektov ali se uporabljata za prenos iranskih brezpilotnih zrakoplovov ali raket ali z njimi povezane tehnologije in sestavnih delov v Rusijo.
Med sankcioniranimi posamezniki in subjekti so podjetja, ki proizvajajo, nabavljajo in prodajajo sestavne dele za brezpilotne zrakoplove, podjetja, vključena v proizvodnjo goriva, ki se uporablja za izstrelitev raket in izstrelkov, ladjarske in trgovske družbe, mornarica Islamske revolucionarne garde, družba Islamic Republic of Iran Shipping Lines, iranski letalski prevozniki ter iranski minister in namestnik ministra za obrambo.
V okviru sedanjega režima so bile sankcije uvedene proti 26 posameznikom in 27 subjektom.
Režim sankcij je bil nazadnje podaljšan do 27. julija 2026.
Svoboda plovbe v Hormuški ožini
EU vse vpletene strani poziva, naj dosledno spoštujejo prekinitev ognja v celotni bližnjevzhodni regiji, ustavijo vse vojaške operacije in v celoti zagotovijo svobodo plovbe ter prost in varen prehod skozi Hormuško ožino v skladu z mednarodnim pravom, kot je navedeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
Ukrepi Irana proti plovilom, ki plujejo skozi Hormuško ožino, so v nasprotju z mednarodnim pravom. Taka dejanja kršijo uveljavljene pravice do tranzita in neškodljivega prehoda skozi mednarodne ožine.
Sankcije zaradi dejavnosti Irana v Hormuški ožini
Svet je 22. maja 2026 sklenil razširiti področje uporabe sankcij EU, ki so bile prvotno uvedene zaradi vojaške podpore Irana vojni agresiji Rusije proti Ukrajini, in so zdaj usmerjene tudi proti različnim oboroženim skupinam na Bližnjem vzhodu in na območju Rdečega morja.
EU je na podlagi tega režima sankcij uvedla ukrepe proti dvema posameznikoma in enemu subjektu, vpletenim v ukrepe in politike Irana, ki ogrožajo svobodo plovbe v Hormuški ožini.
Dejavnosti širjenja jedrskega orožja s strani Irana
Evropski svet je v sklepih z dne 26. junija 2025 navedel, da je Evropska unija že od nekdaj jasno trdila, da se Iranu nikoli ne sme dovoliti, da bi pridobil jedrsko orožje, poleg tega pa je opozoril na zaveze Irana v zvezi s tem in na njegove mednarodne obveznosti.
Evropska unija je globoko zaskrbljena zaradi zaporednih poročil Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), v katerih je dokumentirano, da Iran z zaskrbljujočo hitrostjo izvaja svoj jedrski program, s čimer se radikalno odvrača od zavez iz skupnega celovitega načrta ukrepanja, s tem ko zlasti povečuje zmogljivosti za jedrsko bogatenje in proizvodnjo visoko obogatenega urana.
Dejanja Irana, ki nimajo verodostojnega civilnega namena, prinašajo zelo velika tveganja za širjenje orožja.
Evropska unija Iran odločno poziva, naj spremeni svojo zaskrbljujočo jedrsko usmeritev, začne nemudoma spoštovati politične zaveze na področju neširjenja jedrskega orožja ter ponovno izvajati vse ukrepe spremljanja in preverjanja, povezane s skupnim celovitim načrtom ukrepanja, tudi tiste, ki so določene v dodatnem protokolu k skupnemu celovitemu načrtu ukrepanja.
Cilj sankcij ZN in EU proti Iranu je prepričati Iran, naj izpolni svoje obveznosti.
Sankcije zaradi dejavnosti Irana v zvezi s širjenjem jedrskega orožja
Sankcije ZN
Varnostni svet ZN je od leta 2006 sprejel več resolucij, v katerih je Iran pozval k ustavitvi bogatenja urana za namen širjenja jedrskega orožja. Navedenim resolucijam je postopoma dodajal sankcije, s katerimi naj bi Iran prepričali k izpolnjevanju obveznosti.
EU izvaja sankcije ZN s sprejemanjem zakonodaje EU.
Sankcije EU
EU je poleg izvajanja sankcij ZN uvedla tudi lasten širok nabor sankcij proti Iranu. Takšni ukrepi v zvezi z dejavnostmi širjenja jedrskega orožja s strani Irana vključujejo:
- prepoved potovanja za posameznike
- zamrznitev sredstev za posameznike in subjekte
- prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago posameznikom in subjektom, uvrščenim na seznam
Ukrepi vključujejo tudi gospodarske in finančne sankcije, ki zajemajo trgovinski, finančni in prometni sektor.
Sankcije v trgovinskem sektorju zajemajo:
- prepoved izvoza orožja v Iran
- prepoved izvoza blaga z dvojno rabo in blaga, ki bi se lahko uporabilo pri dejavnostih, povezanih z jedrskim bogatenjem
- prepoved uvoza surove nafte, zemeljskega plina ter petrokemičnih in naftnih proizvodov
- prepoved prodaje ali dobave ključne opreme, ki se uporablja v energetskem sektorju
- prepoved prodaje ali dobave zlata, drugih plemenitih kovin in diamantov
- prepoved določene pomorske opreme
- prepoved določene programske opreme
Sankcije v finančnem sektorju vključujejo:
- zamrznitev sredstev iranske centralne banke in pomembnejših iranskih komercialnih bank
- določitev mehanizma za obveščanje o prenosih sredstev nad določenimi zneski iranskim finančnim institucijam in njihovo odobritev
Sankcije v prometnem sektorju zajemajo:
- preprečevanje dostopa iranskih tovornih letov do letališč EU
- prepoved vzdrževanja in servisiranja iranskih tovornih letal ali plovil, ki prevažajo prepovedane materiale ali blago
Skupni celoviti načrt ukrepanja
Iran in skupina E3/EU+3 sta se 14. julija 2015 dogovorila o skupnem celovitem načrtu ukrepanja, v katerem je za nadaljnja leta predvidenih več korakov, s katerimi naj bi zagotovili, da bo iranski jedrski program obstajal izključno v miroljubne namene.
Varnostni svet ZN je julija 2015 sprejel Resolucijo 2231 (2015) o skupnem celovitem načrtu ukrepanja. Resolucija:
- potrjuje skupni celoviti načrt ukrepanja
- omogoča nekatera izvzetja od veljavnih sankcij
- opredeljuje časovni razpored in zaveze, ki jih morajo sprejeti vse strani, da bi lahko odpravili sankcije proti Iranu
ZN so 16. januarja 2016 (datum začetka izvajanja) odpravili nekatere sankcije, povezane z jedrskim vprašanjem, kot je določeno v Resoluciji 2231 (2015), hkrati pa je Svet umaknil vse gospodarske in finančne sankcije EU proti Iranu, povezane z jedrskim vprašanjem. Vendar so nekatere omejitve veljale še naprej.
Ker pa Iran ne izpolnjuje svojih zavez iz skupnega celovitega načrta ukrepanja, je Svet 18. oktobra 2023 sklenil, da bo ohranil sankcije EU, povezane s širjenjem orožja, ki naj bi bile odpravljene na dan konca prehodnega obdobja.
Svet je 29. septembra 2025 sklenil proti Iranu ponovno uvesti vse gospodarske in finančne sankcije EU, povezane z jedrskim vprašanjem, ki so bile odpravljene leta 2016. Tako je sklenil po ponovni uvedbi sankcij ZN proti Iranu na podlagi odločitve Varnostnega sveta ZN, da ne podaljša njihove odprave.
Jedrski dogovor z Iranom
Glej tudi
Stališče EU o razmerah na Bližnjem vzhodu
Časovnica – Iran in Bližnji vzhod
Odprava kemičnega orožja
Zadnja posodobitev: 24. julij 2026