"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o agresiji Rusije proti Ukrajini. Razprava se je začela z govorom ukrajinskega ministra za zunanje zadeve Andrija Sibihe prek videokonference, med katerim je predstavil razmere na terenu, najnujnejše prednostne naloge Ukrajine in najnovejše diplomatsko dogajanje.
Ministri in ministrice 27 držav članic EU so se med razpravo, ki je sledila, najprej posvetili obsežnim ruskim napadom na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in potrebi po zagotavljanju energetske podpore Ukrajini.
Napad na civilno infrastrukturo, kot so energetska infrastruktura, bolnišnice, šole in stanovanjske stavbe, je bil vojni zločin. Rusiji na bojišču ne uspeva zmagovati, zato poskuša zimo uporabiti kot orožje. Na udaru je energija. EU se odziva z največjim zimskim paketom pomoči doslej.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je nato razpravljal o tem, kako povečati pritisk na Rusijo, pri čemer je obravnaval odločitev, da se Rusija doda na seznam držav, ki jim grozi pranje denarja, ter tekoče delo v zvezi s posojilom v višini 90 milijard EUR in 20. svežnjem sankcij.
Ministri in ministrice so razpravljali o tekočih prizadevanjih za dokončno oblikovanje prispevkov EU k varnostnim jamstvom za Ukrajino ter za razširitev vojaškega usposabljanja na ukrajinsko ozemlje in podporo ukrajinski obrambni industriji.
Visoka predstavnica je poudarila, da je odgovornost še vedno bistvenega pomena, zato je EU prejšnji teden dodelila prvih 10 milijonov EUR za pomoč pri ustanovitvi posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini.
Svet je uvedel tudi omejevalne ukrepe proti šestim posameznikom zaradi nenehnih hibridnih dejavnosti Rusije, med drugim tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, usmerjenih proti EU ter njenim državam članicam in partnerjem.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o razmerah na Bližnjem vzhodu, začenši z Iranom, ki ga v zadnjem času pretresa val nasilnega zatiranja oporečnikov in samovoljnega pridržanja protestnikov s strani iranskega režima.
Svet je sprejel omejevalne ukrepe proti 15 osebam in šestim subjektom, vpletenim v uporabo nasilja, samovoljna pridržanja in taktike ustrahovanja iranskih civilistov. Omejevalne ukrepe je sprejel tudi v okviru režima sankcij, povezanih z droni in raketami, zaradi podpore Irana vojni agresiji Rusije proti Ukrajini.
V Iranu je imelo grozljivo zatiranje protestnikov velike posledice za človeška življenja. EU je že uvedla obsežne sankcije. Ministri in ministrice so se danes dogovorili, da se Iranska revolucionarna garda razglasi za teroristično organizacijo. To jih bo izenačilo z Daišem, Hamasom, Hezbolahom in Al Kaido. [...] Na represijo se je treba odzvati.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
V zvezi s Sirijo so zunanji ministri in ministrice EU izmenjali mnenja o najnovejšem dogajanju v državi, vključno z nedavnim izbruhom nasilja na severovzhodu države. Ministri in ministrice so pregledali delo, opravljeno na ravni EU v zvezi z diplomatsko prisotnostjo in humanitarno podporo, razpravljali pa so tudi o grožnjah za stabilnost države. Na splošno so poudarili, da sta vključujoča politična tranzicija in proces nacionalne sprave ključna za preprečitev ponovnega zdrsa Sirije v nestabilnost.
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o prispevku EU k izvajanju celovitega načrta za končanje konflikta v Gazi, potem ko so ZDA 14. januarja napovedale začetek druge faze načrta s poudarkom na varnosti, upravljanju in obnovi.
Ministri in ministrice so se v tem okviru posvetili vprašanju okrepljenega delovanja v okviru SVOP, tudi s prilagojenimi mandati za civilni misiji EU EUBAM Rafah in EUPOL COPPS za usposabljanje palestinske civilne policije.
Navsezadnje mora biti varnost Gaze v rokah Palestincev.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Zunanji ministri in ministrice EU so v povezavi z upravljanjem izmenjali mnenja o morebitni vlogi EU v Odboru za mir, pri čemer so izhajali iz neformalnega srečanja članov in članic Evropskega sveta 22. januarja 2026. Ministri in ministrice so izrazili pripravljenost za sodelovanje z ZDA pri izvajanju celovitega mirovnega načrta za Gazo, pri čemer bo Odbor za mir opravljal svojo nalogo prehodne uprave v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 2803.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal tudi o humanitarnih razmerah in dostopu do Gaze, vključno z vprašanjem registracije nevladnih organizacij, vse slabših razmerah na Zahodnem bregu s širjenjem naselbin in porastom nasilja, pa tudi o podpori EU Palestinski upravi in njenemu programu reform.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o razmerah na območju Velikih jezer glede na nedavno stopnjevanje nasilja na vzhodu Demokratične republike Kongo.
Ministri in ministrice EU so na podlagi razprav na decembrski seji Sveta za zunanje zadeve razpravljali o tem, kako lahko EU podpre mirovna prizadevanja na podlagi Washingtonskega sporazuma in deklaracije iz Dohe ter prizadevanja Afriške unije za mediacijo. Zunanji ministri in ministrice EU so iskali tudi odgovor na vprašanje, kako se odzvati na nadaljnje slabšanje humanitarnih razmer in kako lahko EU okrepi diplomatska prizadevanja na terenu in podpre regionalna prizadevanja za stabilizacijo.
Svet je glede na trenutne politične razmere v ožji sestavi neformalno razpravljal o strateških zunanjepolitičnih obetih za leto 2026.
Ministri in ministrice EU za zunanje zadeve so med delovnim kosilom neformalno izmenjali mnenja z visokim komisarjem ZN za človekove pravice Volkerjem Türkom ter razpravljali o človekovih pravicah v konfliktnih in kriznih razmerah s poudarkom na Ukrajini, Bližnjem vzhodu in območju Velikih jezer.
Svet je odobril tudi sklepe o prednostnih nalogah Evropske unije v forumih Združenih narodov za človekove pravice za leto 2026.
Svet je sprejel dodatne sankcije proti sedmim posameznikom, odgovornim za nasilje in kršitve človekovih pravic v Sudanu.
