EU poostrila nadzor nabave in posedovanja strelnega orožja

Svet je 25. aprila 2017 sprejel direktivo o nadzoru nabave in posedovanja orožja, s katero spreminja in dopolnjuje obstoječo direktivo 91/477/EGS.

„V novi direktivi o strelnem orožju je predviden strožji nadzor nabave in posedovanja strelnega orožja, zlasti zato, da hudodelske združbe ali teroristi ne bi zlorabljali zakonitih kanalov in regulativnih ureditev za nabavo in posedovanje strelnega orožja. Direktiva je zato pomemben korak naprej, zlasti ker vzpostavlja ravnotežje med varnostnimi pomisleki in potrebo po ohranitvi zakonitih dejavnosti. Vendar je za EU in njene države članice bistvenega pomena, da si še naprej prizadevajo za odpravo nezakonitih kanalov za nabavo strelnega orožja, ki jih uporabljajo hudodelske združbe in teroristi.“

Carmelo Abela, malteški minister za notranje zadeve in nacionalno varnost

V središču predlogov sprememb za odpravo tveganj za javno varnost so naslednji vidiki:

Večja sledljivost strelnega orožja

Revizija prinaša strožja pravila o označevanju strelnega orožja, med drugim uvedbo nove obveznosti o označevanju tudi vseh ključnih sestavnih delov strelnega orožja. Harmonizacija pravil o označevanju strelnega orožja in uvedba vzajemnega priznavanja oznak med državami članicami bosta omogočili večjo sledljivost strelnega orožja, uporabljenega pri kriminalnih dejavnostih, tudi takšnega, ki je bilo sestavljeno iz ločeno nabavljenih sestavnih delov.

Te informacije je treba zabeležiti tudi v nacionalnih zbirkah podatkov. V ta namen bodo morale države članice odslej zagotavljati, da trgovci in posredniki elektronsko in brez nepotrebnega odlašanja registrirajo vse transakcije s strelnim orožjem.

Ukrepi za onesposobitev in ponovno usposobitev ali predelavo strelnega orožja

Direktiva vsebuje strožja pravila o onesposobitvi strelnega orožja, zlasti določbo o nujni razvrstitvi onesposobljenega strelnega orožja v razred C (strelno orožje, ki ga je treba prijaviti). Za onesposobljeno strelno orožje doslej niso veljale zahteve iz direktive.

Revizija vključuje tudi nov razred rekvizitnega in akustičnega orožja, ki v prvotni direktivi ni bilo zajeto. Pri njem gre za delujoče strelno orožje, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, na primer za uporabo v gledališču ali na televiziji. Če ni bilo strožjih nacionalnih določb, ga je bilo doslej mogoče prosto kupiti. To je predstavljalo tveganje, saj ga je bilo pogosto mogoče brez večjih težav ponovno predelati v delujoče strelno orožje (uporabljeno je bilo na primer v terorističnih napadih v Parizu). Z novo ubeseditvijo direktive je zagotovljeno, da takšno orožje ostane registrirano v istem razredu kot strelno orožje, iz katerega je bilo predelano.

Strožja pravila za nabavo in posedovanje najnevarnejšega strelnega orožja

Najnevarnejše strelno orožje, razvrščeno v razred A, je mogoče nabaviti in posedovati le na podlagi izjeme, ki jo odobri zadevna država članica. Pravila za odobritev takšnih izjem so zdaj bistveno poostrena. Možni razlogi za izjemo, kot je nacionalna obramba ali zaščita kritične infrastrukture, so odslej našteti na omejenem seznamu, izjeme pa je mogoče odobriti le, kadar ni tveganja za javno varnost ali javni red.

Kadar je strelno orožje razreda A potrebno za športno streljanje, ga je mogoče nabaviti le v skladu s strogimi pravili, med drugim skladno z uveljavljeno prakso, ki jo priznava uradna zveza za športno streljanje.

V odstavku 4a člena 7 je predvidena možnost potrditve dovoljenja za polavtomatsko strelno orožje (iz nove točke 6, 7 ali 8 razreda A), ki je bilo zakonito nabavljeno in registrirano pred začetkom veljavnosti direktive.

Prepoved civilne uporabe najnevarnejšega polavtomatskega strelnega orožja

Nekatero nevarno polavtomatsko strelno orožje je zdaj vključeno v razred A, s čimer je prepovedana njegova civilna uporaba. To velja za kratkocevno polavtomatsko strelno orožje z napravo za polnjenje z več kot 20 naboji in dolgocevno polavtomatsko strelno orožje z napravo za polnjenje z več kot 10 naboji. Prav tako je zdaj prepovedano dolgocevno strelno orožje, ki ga je mogoče zlahka skriti, na primer orožje z zložljivim ali teleskopskim kopitom.

Izboljšanje izmenjave zadevnih informacij med državami članicami

V skladu z novimi pravili lahko Komisija predlaga vzpostavitev sistema za elektronsko izmenjavo informacij med državami članicami. Informacije bi zajemale primere, ko je bil prenos strelnega orožja v drugo državo članico dovoljen, pa tudi take, ko sta bila nabava in posedovanje strelnega orožja zavrnjena.

Direktiva določa minimalna pravila in državam članicam ne preprečuje sprejetja in uporabe strožjih predpisov.

Nadaljnji koraki

Svet in Evropski parlament morata zdaj podpisati sprejeto direktivo. Podpisano besedilo bo objavljeno v Uradnem listu EU in bo začelo veljati 20 dni pozneje.

Ozadje

Direktiva Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja je prvotno nastala kot ukrep za vzpostavitev ravnotežja med cilji notranjega trga in varnostnimi potrebami v zvezi s „civilnim“ strelnim orožjem.

Predlog o spremembi je Evropska komisija predstavila 18. novembra 2015 po več terorističnih napadih v Evropi, ob katerih so se razkrile vrzeli v izvajanju te direktive. Sedanji pregled je nadaljevanje pregleda iz leta 2008, hkrati pa pomeni uskladitev zakonodaje EU z določbami Protokola ZN o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja in trgovini z njim.

• Direktiva o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja